V knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku je obiskovalcem na voljo prav posebna večjezična medkulturna knjižna zbirka. Nastala je kot plod želje, da se kulturna in narodna pestrost mesta Kamnik preselita tudi na knjižne police njegove knjižnice.

Ko so v kamniški knjižnici premišljevali o tem, katerim knjigam dati prednost pri nabavi v prihodnje, so se hkrati vprašali, kdo vse v njihovem mestu živi. "Naredili smo demografsko analizo okolja in ugotovili, da je tu zelo veliko priseljencev, Neslovencev, ki jim pa ne ponujamo ničesar v njihovem maternem jeziku," pove direktorica Breda Podbrežnik Vukmir.

Prve knjige dobili brezplačno
Bralcem jezikov nekdanje Jugoslavije so ponudili medkulturno zbirko, s katero se ne more pohvaliti veliko slovenskih knjižnic. Z zbiranjem prvih knjig ni bilo težav. "Veliko gradiva smo dobili zastonj kot donacije z veleposlaništev, tako srbskega, bosanskega, kosovskega, tudi črnogorskega, veliko pa so nam darovali posamezniki, med njimi tudi pesnik Josip Osti," pove Podbrežnikova.

Berejo tudi Slovenci
Knjižna zbirka je bralcem v Kamniku na voljo že eno leto. Stroka jo že omenja kot dobro prakso, a Podbrežnikova pravi, da njeno prepoznavnost v okolju še vedno gradijo. Se je pa že izkazalo, da za zbirko obstaja tudi širše zanimanje: "Zanimivo je, da si knjige iz zbirke izposojajo tudi Slovenci, odrasli, ki si želijo malo obuditi znanje srbščine ali hrvaščine." Dodaja pa, da bi si v knjižnici želeli sodelovati z družinami in majhnimi otroki iz vrst manjšinskih skupnosti v Kamniku. S tem namenom sodelujejo tudi s kamniškim vrtcem Zarja.

Otežen uvoz knjig z juga
Po začetnem opiranju na donacije zdaj knjige tudi kupujejo, kar pa zaradi slabih povezav med knjižnimi trgi ne gre vedno zlahka, pove vodja oddelka za nabavo Duška Težak: "Hrvaške knjige se še nekako dobijo, bosanske, albanske in srbske pa malo težje."

Nič več kupovanja knjig
Ena izmed rednih uporabnic medkulturne zbirke je Fadila Bužimkić Halilović, ki v Kamniku živi že 26 let. "Ko sem prej hotela prebrati kaj v maternem jeziku, sem si morala knjigo kupiti, tako da imam tudi sama doma že eno majhno knjižnico. Zato mi je v veliko zadovoljstvo, da zdaj lahko pridem v svojo matično knjižnico in si izposodim kakšen naslov katerega izmed naših pisateljev," pove Halilovićeva.

Zbirka živi
Kot redna obiskovalka knjižnice in hkrati pripadnica manjšinske skupnosti je tudi sama pomagala pri oblikovanju zbirke. Ker dela v šoli, kot svetovalna delavka, otrokom in staršem pogosto tudi priporoči katero izmed knjig. "Menim, da počasi ta zbirka oživlja v veliko zadovoljstvo vseh, ki smo jo soustvarjali in lahko končno preberemo kaj v svojem jeziku," sklene Halilovićeva.

Jezik, moj, tvoj, naš
Poleg medkulturne večjezične knjižne zbirke imajo v kamniški knjižnici v okviru projekta Jezik, moj, tvoj, naš tudi tečaj slovenščine za tujce. Tako lahko pripadniki manjšinskih skupnosti v Kamniku ostajajo v stiku s svojim maternim jezikom in se hkrati učijo jezika okolja, v katerem živijo.