V šolskih klopeh se je dolgočasil, a užival je v gledališču, kamor je redno spremljal očeta, ki je bil gledališki kritik, ljubezen do branja pa mu je vcepila mati. Takoj ko je pridobil potrdilo o opravljeni prvi stopnji izobrazbe, je šolo obesil na klin in se zaposlil v pariški veleblagovnici Le Bon Marché. Leta 1918 so ga vpoklicali v vojsko in ga poslali na Bližnji vzhod. Foto: Wikipedia
V šolskih klopeh se je dolgočasil, a užival je v gledališču, kamor je redno spremljal očeta, ki je bil gledališki kritik, ljubezen do branja pa mu je vcepila mati. Takoj ko je pridobil potrdilo o opravljeni prvi stopnji izobrazbe, je šolo obesil na klin in se zaposlil v pariški veleblagovnici Le Bon Marché. Leta 1918 so ga vpoklicali v vojsko in ga poslali na Bližnji vzhod. Foto: Wikipedia
Sorodna novica Ljubil je Pariz in življenje, šole in slovnice pač ne

Jacques Prévert (1900–1977) se je rodil v kraju Neuilly-sur-Seine blizu Pariza. Že s 15 leti si je moral v težkih okoliščinah služiti kruh, nato je v Parizu živel boemsko življenje in poskušal študirati. Dejavno je sodeloval v nadrealističnem gibanju, poleg Raymonda Queneauja in Marcela Duchampa je bil član gibanja Rue du Château. Najprej je pisal gledališke igre in filmske scenarije, nato je prešel na pesmi.

Njegova glavna dela so pesniške zbirke Paroles (Besede, 1946), Histoires (Zgodbe, 1946), Contes (Povesti, 1947), Grand bal du printemps (Veliki ples pomladi, 1951), La pluie et le beau temps (Dež in lepo vreme, 1955), Choses et autres (To in ono, 1972) in Collages (Kolaži, 1982), lahko preberete v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Dobro poznan tudi slovenskim bralcem
V slovenščini je leta 1971 najprej izšla zbirka Prévertove poezije po izboru in v prevodu Janeza Menarta. Izbor pesmi z naslovom Barbara je izšel v letih 1986 in 1991 v prevodu Aleša Bergerja. V Bergerjevem prevodu je leta 1994 izšel tudi izbor Ta ljubezen in leta 2004 Prévertova zbrana dela, leta 2018 pa je v njegovem prevodu izšla še zbirka Besede. Leta 1981 je v slovenščini izšla slikanica Levič v kletki in leta 1990 slikanica Pismo s Potepuških otokov, obe v Bergerjevem prevodu.

Morda niste vedeli, da je Prévert napisal tudi več filmskih scenarijev, in sicer kot del ustvarjalne naveze z režiserjem Marcelom Carnejem, med njimi so Drôle de drame (1937), Quai des brumes (1938), Le jour se lève (1939), Les Visiteurs du soir (1942) in Les enfants du paradis (1945), ki ga večkrat omenjajo kot enega največjih filmskih dosežkov vseh časov. Prévertove pesmi so se uporabile kot zasnova za film La Seine a rencontré Paris (1957) režiserja in dokumentarista Jorisa Ivensa.

Več Prévertovih besedil je doživelo tudi uglasbitev. Prepevali so jih francoska šansonjerka Edith Piaf, italijansko-francoski igralec in pevec Yves Montand ter ameriška kantavtorica Joan Baez.