V slovenščini tudi ni mogoče spremljati vsebin pri dveh največjih spletnih ponudnikih filmov in serij Netflix in Disney plus, čeprav so na voljo v nekaterih slovenščini primerljivih jezikih, kot je islandščina. Po več kot petih letih opozarjanja se zdi, da so se pri multinacionalki Apple, ne pa pri prej omenjenih ponudnikih, vendarle zganili.

S predstavniki Appla sta se srečala evropska poslanka Irena Joveva in svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić. Pri multinacionalki Apple so postali pozorni na napovedane spremembe zakona o javni rabi slovenščine, občutljivi pa so tudi na pobude, ki bi lahko javno mnenje obrnilo proti njim in se razširilo v mednarodni prostor.

Optimistične napovedi so dobra novica. Proračun multinacionalke je namreč primerljiv s proračunom slovenske države, kupci pa so pripravljeni za najnovejše pametne telefone iPhone od jutranjih ur čakati v dolgih vrstah ali celo taboriti pred trgovinami, zato se zdi, da si lahko Apple marsikaj privošči.

Z najvišjimi predstavniki multinacionalke se je izjemno težko srečati. Apple je zasebna družba, ki nima objavljenega stika službe za odnose z javnostjo in ni zavezana dajati odgovorov. Praviloma javnih očitkov ne komentirajo, ampak imajo svoje dogodke, na katerih javnosti sporočijo vsebino, kot jo sami želijo posredovati.

Lenart J. Kučić, ki se je prvi srečal z njimi, pravi: "Veliko mi je pomagalo, da sem 15−20 let pokrival tehnologijo in tehnološka podjetja. Na različnih dogodkih sem nekako spoznal, kako delujejo, na kaj so občutljive korporacije in kdo so tisti ljudje, ki dejansko o čem odločajo. Recimo Apple je znan po tem, da absolutno ne komentira, tudi na novinarska vprašanja ne odgovarja, ker ima svoje dogodke. V bistvu sami vodijo svoj šov in svojo politiko in si to lahko tudi dovolijo. In ideja je bila, da se multinacionalke zares odzovejo samo na dvoje. Prvič na grožnjo, da se bo spremenila zakonodaja in da se bo zgodila regulacija. Imajo posebej zaposlene ljudi za stike z vladami ali za stike z javnimi politikami, in če na te naslove pošlješ, recimo temu, nekakšen opomnik, da se v neki državi, ki ima svojo jezikovno politiko, ki je manjša država in ima tudi poseben zakon za varovanje tega jezika, pripravljajo spremembe, potem se odzovejo. Absolutno pa je pomagalo tudi usklajeno delovanje na več ravneh. In to, kar dela kolegica poslanka, je drugi kanal. In če se še to drugo sešteje, potem seveda tudi pri njih vidijo, da je stanje morda malo resnejše, kot je bilo prej, in so se odzvali tako na naše kot na vaše pismo."

Irena Joveva pa pravi: "Moram reči, da z vsemi, s katerimi sem se dobila, torej z Netflixom, Disneyjem in Applom, so bili pri Applu najbolj spoštljivi. Tudi najbolj resno so delovali, ker se je videlo, da so s problematiko seznanjeni in da se zavedajo vsega, kar se dogaja v Sloveniji. Poznali so podrobnosti. Vedeli so vse o zakonodaji, tudi o seji v državnem zboru na odboru za kulturo. Sicer nismo prišli do nekih časovnic, ampak vendarle se mi zdi, da so resni in so se odzvali na pritisk na več ravneh."

Več o dogovarjanju z Applom, spremembah zakona o javni rabi slovenščine pa tudi odzivih na očitke nekdanjega vodje službe za slovenski jezik Marka Jenšterleta, v priloženem posnetku oddaje Jezikovni pogovori.