Pismo, ki ga je leta 1511 spisal beneški veleposlanik Andrea Badoer, precej jasno deklarira: "Kraljica vdova, mati kralja Edvarda, je umrla zaradi kuge. Kralj je globoko pretresen." Pretreseni kralj je bil pokojničin vnuk, Henrik VIII., ki je že sedel na prestolu, ko je bilo to pismo odposlano.

Euan Roger iz Narodnega arhiva, ki je na pismo naletel pri svojem delu, je za The Times pojasnil: "Bilo je napisano za kontekstualizacijo Henrikove globoko vsajene panike pred boleznijo."

Asketski pogreb z razlogom
Zgodovina doslej ni poznala vzroka smrti Elizabeth Woodville. Na neki točki se je umaknila iz dvornega življenja in se raje odločila za predanost veri v opatiji Bermondsey. Ko je pet let pozneje, leta 1492, umrla, so ji – menda v skladu z njenimi željami – priredili zelo preprost pogreb. Pokojničino truplo je ob reki Temzi neslo zgolj pet pogrebcev, nato so jo na skrivaj, brez zvenenja zvonov, prenesli v Windsorski grad in jo nemudoma zagrebli, brez vseh slavnostnih obredov, ki pritičejo kronanim glavam.

Zgodovinski viri sicer omenjajo, da bi bil razkošnejši pogreb primernejši, ni pa se ohranila nobena navedba vzroka ali okoliščin njene smrti iz tistega časa. Ob novih podatkih lahko sklepamo, da se za spektakel niso odločili tudi zato, ker so se bali širjenja kuge.

"Razen če je obstajal kak izrecen razlog za hitenje – na primer smrt zaradi nalezljive bolezni –, bi bilo nezaslišano, da bi izvedli tako skrivnostno in pospešeno slovo," je Roger zapisal v svoj članek, ki ga je izdala oxfordska revija Social History of Medicine. "Takojšen pokop po prihodu v Windsor potrjuje poznejšo navedbo Benečana, da je bil vzrok smrti kuga. Naglico slovesa od pokojnice je narekoval strah pred okuženim zrakom, ne pa spoštovanje njene poslednje želje."

Pismo, ki je recikliralo 20 let stare trače
Roger teoretizira, da je veleposlanik 19 let pozneje o kraljičini smrti v pismu razpredal zato, ker je preslišal govorice in trače na Henrikovem dvoru.

Čeprav je Henrikova babica umrla, ko je bil deček star samo eno leto, bi dogodek vseeno lahko pojasnil vztrajno grozo pred kugo, ki je zaznamovala celotno Henrikovo vladavino. Henrikov starejši brat Arthur je prav tako umrl za skrivnostno boleznijo, medtem ko njegov prvi sin Henrik ni dočakal niti dveh mesecev.

V nekem obdobju svoje vladavine je kralj Henrik vsako noč spal v drugi hiši, da bi se tako izognil izbruhom kuge in bolezni, ki so ji rekli "bolezen potenja". Med letoma 1485 in 1551 sta Anglijo preplavili v kar petih epidemijah. Benečani, na primer, so skušali bolezen zajeziti s karanteno obolelih – zato je v pismu, o katerem teče beseda, beneški veleposlanik med drugim zaprosil tudi, da bi ga poslali domov. Dva od njegovih služabnikov sta na takrat namreč že umrla za kugo.