V okviru projekta Evropska noč raziskovalcev je v Centru Rog potekala okrogla miza na temo Umetne inteligence in literarnega prevajanja.

Književna prevajalka in soustanoviteljica mednarodnega društva En chair et en os ter predsednica svetovalnega odbora francoskega združenja ATLAS (Društvo za promocijo literarnega prevajanja) Margot Nguyen Beraud je v uvodu poudarila, da umetna inteligenca temelji na računskih operacijah in algoritmih, tudi računalniški programi za prevajanje temeljijo na računskih operacijah, in zastavila vprašanje, ali je mogoče "izračunati jezik".

Opozorila je, da strojno prevajanje siromaši jezik, saj aplikacije in platforme za strojno prevajanje uporabljajo najpogosteje uporabljene besede in besedne zveze. Poudarila je, da pri književnem prevajanju ne gre le za prenos nekega besedila iz jezika A v jezik B, ampak gre za proces, pri katerem so izjemno pomembne izkušnje, ki jih prevajalec dobi skozi delo. Ko govorimo o strojnem prevajanju, po njenih besedah govorimo o predprevajanju in urejanju strojnih prevodov, kar ni prevajanje, v Franciji pa želijo prevajalci zaščititi prevajanje kot takšno, je poudarila.

Raziskovalka in profesorica na Univerzi v Salamanci ter članica raziskovalne skupine TRADIC (Translation, Ideology, Culture) Rosario Martin Ruano je povedala, da so odzivi na orodja za strojno prevajanje tako med prevajalci kot na univerzitetnem področju mešani, od apokaliptičnih pa do optimističnih. Prvi zagovarjajo človeški pristop, medtem ko drugi skušajo ugotoviti potenciale umetne inteligence pri književnem prevajanju.

Brez domišljije je težko
Poudarila je, da mora prevajalec pri književnem prevajanju sprejeti vrsto odločitev, denimo kako predvsem pri otroški literaturi prevesti imena knjižnih junakov, da bo prevod deloval v določenem kulturnem okolju, katero različico jezika uporabiti, poleg tega so pri literarnem prevajanju pogoste jezikovne inovacije, medtem ko strojni prevajalniki ne morejo čez omejitve standardnega jezika.

Raba prevajalnikov med študijem
Profesorica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in književna prevajalka Nadja Dobnik pa je spregovorila o izobraževanju prevajalcev. Mladi, ki se odločijo za prevajanje, so danes pred dvojnim izzivom; najprej se morajo naučiti samega jezika, naučiti pa se morajo uporabljati tudi orodja za prevajanje, med njimi strojne prevajalnike. Ob tem se znajdejo v stiski, saj so na začetku rezultati strojnih prevajalnikov boljši, kot so jih v tej fazi zmožni doseči sami, in posledično izgubijo zaupanje vase. Zato so se pri poučevanju vrnili k osnovam; študenti se morajo najprej naučiti prevajanja brez pomoči, pozneje dodajo druga orodja, tudi strojne prevajalnike.

Strojno literarno prevajanje se z leti ne izboljšuje
Margot Nguyen Beraud je spregovorila tudi o manifestu in raziskavi, ki jo opravili v društvu ATLAS in v kateri so od leta 2018 spremljali uspešnost strojnih prevajalnikov pri obravnavi literarnih besedil, pri čemer so vsako leto opazovali isti korpus 40 besedil iz evropske književnosti. Pri tem so ugotovili, da se prevodi skozi leta niso izboljšali. Opozorila je še, da je plačilo za popravljanje strojnih prevodov bistveno nižje od plačila za prevajanje, poleg tega jih popravljanje strojih prevodov oropa avtorstva.

Bralcem ni vseeno
Nadja Dobnik pa se je dotaknila še problematike založbine izbire prevajalca in poudarila pomen ozaveščanja tudi bralcev, ki, kot je dejala, opazijo dobre prevode. Rosario Martin Ruano ob tem meni, da so založniki njihovi zavezniki, da na trg pride dober prevod, in da se tudi oni vedno bolj zavedajo pomena kakovostnega prevajanja.