Cervantesova nagrada velja za najpomembnejšo literarno nagrado v špansko govorečem svetu. Vredna je 125.000 evrov.

Enkrat španskemu, drugič latinskoameriškemu književniku
Nagrado podeljuje špansko ministrstvo za kulturo od leta 1976. Običajno jo dodeli enkrat španskemu in drugič latinskoameriškemu književniku, lani so jo denimo Franciscu Brinesu, priznanemu pesniku, ki je pomembno zaznamoval špansko poezijo druge polovice preteklega stoletja.

Iskanje besedne prosojnosti, potovanja, eksil, erotika
Leta 1941 v Montevideu rojena Cristina Peri Rossi "se v svojih delih ukvarja z razčlenjevanjem kompleksne, protislovne človeške narave in se hkrati odkrito postavlja na stran ranljivih in neenakopravno obravnavanih skupin", je ob vesti o nagradi v sporočilu za javnost zapisal urednik zbirke Aleph pri Centru za slovensko književnost Brane Mozetič. Dodal je, da so teme, ki tvorijo jedro nagrajenkinega ustvarjanja: iskanje besedne prosojnosti, potovanja, eksil, erotika, muke in užitki ljubezni, telo ženske, obsojanje režima, domotožje in samota.

Za svoje stvaritve je Cristina Peri Rossi prejela vrsto nagrad, izmed katerih je Mozetič poudaril nagrado Španskega društva pisateljev, mednarodno nagrado za poezijo Fundacije Loewe, mednarodno nagrado za poezijo Rafael Alberti in prestižno iberoameriško nagrado za književnost Jose Donoso za življenjsko delo.

Kot diplomantka primerjalne književnosti se je poklicno ukvarjala s poučevanjem in literarnim novinarstvom. Leta 1963 je objavila svojo prvo zbirko zgodb z naslovom V življenju, v katerih ženska trpi omejitve, ki jih ji postavlja družba, in kjer se kot zametek pojavi tema istospolne ljubezni. Po Mozetičevih besedah se je uveljavila tudi kot glas svoje generacije.

Njen roman Knjiga mojih bratrancev (1969) je prvo delo, ki je odkrito pripovedovalo o gverili Gibanja narodne osvoboditve Tupamaros v Urugvaju. Konec leta 1972 se je v strahu za življenje izselila v Španijo. Ker je v Španiji, kjer je tedaj še zmeraj vladala Francova diktatura, sodelovala z uporniki proti frankizmu, se je morala za devet mesecev izseliti v Pariz. Konec leta 1974 pa se je že lahko vrnila v Barcelono, kjer živi še danes, piše v poročilu za javnost.

Mozetič je dodal, da Cristino Peri Rossi z eksperimentalnim romanom Ladja norcev (1984), ki je alegorija izgnanstva, kot eno maloštevilnih pisateljic prištevajo k latinskoameriškemu boomu - kulturnemu, družbenemu in literarnemu fenomenu v obdobju od 1960 do 1970, ko je več mladih latinskoameriških avtorjev in njihovih del postalo svetovno znanih.

Napisala je številne pesniške zbirke, najbolj znane med njimi so Evohe, Diaspora, Stanje izgnanstva, Strategije želje in Playstation. V slovenščini so njene izbrane pesmi z naslovom Valovi izšle lansko leto v zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost.

Podelitev na obletnico smrti Miguela de Cervantesa
Letošnji lavreatki bodo nagrado predvidoma izročili 23. aprila, ko je obletnica smrti enega največjih španskih literarnih avtorjev – Miguela de Cervantesa, avtorja Don Kihota. Po njem je nagrada tudi poimenovana.

Med dosedanjimi dobitniki Cervantesove nagrade so Jorge Luis Borges, Alejo Carpentier, Rafael Alberti, Octavio Paz, Carlos Fuentes, Camilo Jose Cela, Ana María Matute in Juan Goytisolo Nagrada.