Z otvoritvenim dogodkom na spletu se je začel že drugo leto zapored virtualni Slovenski knjižni sejem. Organizator, Zbornica založništva in knjigotrštva, je v 37. izdaji, ki bo trajala do 5. decembra, pripravila približno 60 dogodkov. Na gospodarski zbornici pa bodo po besedah direktorja Aleša Cantaruttija razmislili, da bi sejem v živo morda izpeljali spomladi.

Sorodna novica Virtualni knjižni sejem nagradil slikanico o slovenski osamosvojitvi

"Nadomestni" sejem v živo spomladi?
V uvodnem nagovoru je Cantarutti poudaril, da je v času, ko se spopadamo s številnimi omejitvami, lahko prav knjiga naša zvesta spremljevalka. Vendar pa razmere v slovenskem knjigotrštvu in založništvu niso rožnate. Dejavnost je po njegovih besedah med bolj prizadetimi zaradi epidemije covida-19, saj so bile knjigarne kar nekaj časa zaprte. Je pa kot pozitivno izpostavil možnost nakupa knjig z letošnjimi turističnimi boni. Napovedal je tudi, da bodo na GZS-ju razmislili, da bi knjižni sejem ali vsaj njegovo regionalno različico izpeljali že spomladi.

Iz sejemskega studia so o vplivu pandemije na knjigo in slovenski knjižni trg razmišljali direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK) Dimitrij Rupel, predsednik upravnega odbora sejma Miha Kovač ter avtorja Lila Prap in Tone Partljič.

Po Ruplovih besedah smo trenutno priča precejšnjim spremembam pri branju in pisanju knjig, saj ne le epidemija, ampak tudi prelomne tehnološke spremembe prestavljajo komuniciranje in sporočila iz tiskanih medijev v elektronske, vse več pa je branja na spletu.

Rupel: Slovenske avtorje moramo "izvažati"
V Sloveniji tiskamo in objavimo veliko število knjig, k čemur prispeva tudi JAK, ki je bil ustanovljen, da bi bili procesi na področju knjige čim bolj neodvisni od trga in nemoteni od političnih dejavnikov. Slovenska težava danes pa se Ruplu ne zdi več ponudba, ampak povpraševanje oziroma pomanjkanje bralcev. Ker slovenščino obvlada razmeroma malo ljudi, slovenske knjige potrebujejo javno oziroma državno podporo, več pa bi bilo treba vložiti v vzgojo bralcev, je prepričan Rupel.

Sorodna novica Najboljši prvenec knjižnega sejma je pesniška zbirka Natalije Milovanović

Po njegovem mnenju bi morali slovenske pisatelje in knjige za njihov večji odmev izvažati v svet, kar sicer že počnejo v pripravah na Frankfurtski knjižni sejem. "Če bo uspel izvoz slovenske knjige, potem se ne bojim zanjo, če bomo omejeni samo nase, pa bomo imeli več in več težav," je dodal.

"Največja knjigarna" zaprta že drugo leto zapored
O tem, kaj se bo zgodilo s sejmom, ki je iz manjše prireditve na Gospodarskem razstavišču zrasel v velik dogodek slovenskega založništva v treh nadstropjih Cankarjevega doma, kjer ga je pred pandemijo obiskalo nekaj deset tisoč ljudi, Kovač prepušča prihodnosti. Vendar izkušnje na nekaterih drugih področjih po njegovih besedah kažejo, da se ljudje razmeroma hitro odvadijo hoditi na prireditve.

"Glede na to, da je knjižni sejem največja slovenska knjigarna, se bojim, da se bo del ljudi odvadil hoditi na sejem. Če bo prihodnje leto spet v živo, bomo verjetno morali kar precej vložiti v promocijo, morda bomo morali začeti razmišljati tudi o tem, da bi imeli sejem spomladi, ker je večja verjetnost, da je takrat družba odprta," je dejal Kovač. Ob tem si želi, da bi se vsi, ki jim knjiga nekaj pomeni, spet videli v Cankarjevem domu, da bi vanj prenesli izkušnje iz spletne produkcije sejma in ga naredili dostopnega tudi za tiste, ki ne morejo v Cankarjev dom.

Lila Prap je prepričana, da bodo ljudje vedno brali in da bodo knjige ostale, Partljič pa meni, da Slovenci veliko naredimo na področju branja, tudi z bralno značko, ki obstaja tudi za odrasle.