Statistični urad RS (Surs) je pred kulturnim praznikom objavil nekaj statistik glede knjig in branja za leto 2021. Kot je razvidno, je v omenjenem letu 1585 slovenskih založnikov, med njimi 332 samozaložnikov, izdalo 5813 naslovov tiskanih knjig in brošur, od tega 37 odstotkov leposlovnih del.

Od tega je bilo 1222 izvirnih slovenskih del, 939 pa prevodov. Med leposlovjem je bilo 250 knjig poezije, od tega 202 slovenskih. Izdanih je bilo tudi 1614 e-knjig in brošur, nekatere med njimi so na voljo tudi v tiskani obliki. Leta 2021 je izhajalo 1588 tiskanih serijskih publikacij in 1067 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki Sursa.

Skoraj 400 tisoč članskih izkaznic za knjižnice
V splošne knjižnice, ki so organizirane v mrežo 276 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov, je bilo leta 2021 vpisanih skoraj 399.000 članov. Od tega jih je bilo 29 odstotkov mlajših od 15 let. Izposodili so si 18,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so imeli sedem milijonov obiskov, torej je vsak član povprečno skoraj 18-krat obiskal knjižnico.

V Evropi največ berejo Finci, Poljaki in Estonci
"Evropejci smo največji knjižni molji na svetu in vsak dan porabimo vsaj eno uro za branje," je podatke raziskave o svetovnih bralnih navadah v letu 2021 (World Reading Habits in 2021), ki so jo izvedli na spletni strani gedditnig.com, povzela slovenska marketinška agencija Adrema.

Z največjim številom bralcem se ponašajo Finska, Poljska in Estonija. Skoraj 17 odstotkov Fincev namreč trdi, da je branje njihova najljubša prostočasna dejavnost. Raziskava ne razkriva podatkov za Slovenijo. (Podatki Javne agencije za knjigo iz leta 2019 so pokazali, da knjige vsakodnevno bere le devet odstotkov Slovenk in Slovencev.)

Anketiranci najbolj zagreti za leposlovje
Nasploh je obdobje pandemije številne spodbudilo, da so večkrat vzeli knjigo v roke. Po podatkih raziskave, ki so jo leta 2021 opravili pri Repozitoriju Univerze v Ljubljani, je 200 anketirancev – sicer večinoma študentje in ženske srednjih let – povedalo, da so med epidemijo brali več, največ pa so posegali po leposlovju. Vse te zvrsti najdemo tudi na največjem slovenskem oglasniku bolha.com, kjer je kategorija Knjige, revije in stripi na drugem mestu po številu oglasov med vsemi kategorijami in v kateri je trenutno aktivnih kar 250.278 oglasov, so poudarili pri Adremi.

Med knjižnimi naslovi, ki jih je mogoče kupiti na portalu med 15.500 antikvarnimi knjigami, je tudi originalna prva ilustrirana različica Poezij Franceta Prešerna (cena je 1225 evrov). Na trgu naj bi bilo samo 500 izvodov te izdaje.

Sorodna novica O Alanu Fordu, ki "razgalja zlaganost uradne zgodovine in stupidnost popularne kulture"

Ljudstvo si želi stripov!
Sicer pa se je glede na rezultate raziskave o svetovnih bralnih navadah v letu 2021 najbolj povečalo zanimanje za stripe – za kar 146 odstotkov. Priljubljenost stripov se kaže tudi v Sloveniji, na primer na portalu bolha.com je zanje več kot 2400 oglasov.

Največ zanimanja je za kultni strip Alan Ford, ki sta ga leta 1969 ustvarila pisec Max Bunker in risar Magnus, ki je umrl leta 1996. V Sloveniji je posebej priljubljen hrvaški prevod tega stripa, za katerega je poskrbel Nenad Brixy.