Knjiga, ki jo je uredil avtorjev sin Tim Cornwell, obsega korespondenco z Ralphom Fiennesom, Hughom Lauriejem in Alecom Guinnessom, igralcem, ki slovi po vlogi Le Carréjevega izmišljenega vohuna, Georgea Smileyja.

"Le Carréja slišimo kot najstnika in nato kot mladeniča, ki si poskuša tlakovati pot v svet," so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zapisali pri Penguin Vikingu, pri katerem bo knjiga izšla.

"Pisma le Carréjevi mačehi so lepa in ganljiva, v njih govori o odnosu z očetom, ki je bil v marsikaterem smislu prevarant. Objavljena bodo pisma o njegovem prvem zakonu in pisma, ki jih je pisal otrokom. Obstajajo čudovito živahna pisma velikim igralcem in velikim pisateljem. Obstajajo briljantno ostri in zelo smešni portreti politikov in javnih osebnosti."

Sorodna novica Poslovil se je mojster vohunskega romana John le Carré

John le Carré je bil psevdonim Davida Cornwella, ki je umrl leta 2020 v starosti 89 let. V svojih romanih je veliko pisal o hladni vojni in načenjal vprašanje prepada med zahodnjaškim leporečenjem o svobodi in umazano resničnostjo doseganja teh idealov. Ustvaril je več svetovnih literarnih uspešnic, kot so Kotlar, krojač, vojak, vohun, Zvesti vrtnar, Najbolj iskani človek, Ruska hiša in Nočni receptor. Številne med njimi so doživele tudi visokoproračunske ekranizacije.

Pod svojim rojstnim imenom je služboval kot britanski diplomat. V 50. in 60. letih preteklega stoletja je delal za britanski obveščevalni službi MI5 in MI6, rekrutirali so ga, ko je študiral nemščino v Švici. Kot tajni agent pa je tudi on rekrutiral nove vohune, jih pomagal tihotapiti za železno zaveso in vzdrževal stike z njimi iz matične pisarne v Londonu.

V svojih literarnih svetovih je izmišljen vohunski žargon uporabljal tako prepričljivo, da so njegovi nekdanji kolegi pri MI5 in MI6 dejansko začeli uporabljati nekatere njegove fraze.

John le Carré je prodal 60 milijonov izvodov svojih knjig po vsem svetu. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med drugim ugledno nagrado Olofa Palmeja. Leta 2011 je bil nominiran za mednarodno nagrado za leposlovje man booker. Nominacijo je zavrnil, da bi tako dal priložnost manj uveljavljenim avtorjem. Kljub vsemu je ostal nominiranec, žirija pa je upoštevala njegovo željo in ga ni izbrala za zmagovalca.