Sveže izdana zvočna knjiga Deseti brat pomeni, da je zdaj prvi slovenski roman na voljo tudi kot zvočnica. Iztok Mlakar, ki je Jurčičevemu delu posodil glas, se priduša, da vsi poznamo definicijo klasike: "To je nekaj, kar vsi poznamo, a nihče ni prebral. Jurčič se ti zdi dolgočasen, če ga ne bereš tako, kot je treba brati poezijo. Na glas, da slišiš ritem, barvo in zvočno sliko. Jurčič je izjemno plastičen človek. Tu notri je tak talent in jezik, da ga je užitek interpretirati. Težko se je bilo spopasti z njim. V stoletje in pol starem jeziku se je skrivalo ogromno pasti, kajti skoraj nobena beseda ni taka kot v sodobni slovenščini. Njegova proza je zelo gledališka," premišljuje igralec in kantavtor.

Mladi razumnik, grajska gospoda in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat. Zvočna knjiga Programa Ars in ZKP-ja RTV Slovenija je nastala v sodelovanju s SNG-jem Nova Gorica.

"Iztoka Mlakarja je treba poslušati, ko bere Desetega brata. To ni igra za film ali gledališče. V popolnosti je ostal v interpretaciji zvest vsebini, le toliko jo je obarval, da poslušalec loči med dialogom in veznim besedilom. To je ključna razlika med interpretacijo dramskega besedila in zvočne knjige. Tukaj pride do izraza visoka umetniška beseda, čisto in spretno podajanje besedila," dodaja režiser in urednik Alen Jelen.

Literarna zgodovinarka in profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Urška Perenič opozarja, da ima Deseti brat v slovenski književnosti posebno mesto, a ni nastal kar tako, iz nič: "Delo je rezultat, kot bi rekel Jurčič sam, izjemne ‘ženialnosti’, delavnosti in študioznosti. Že v gimnazijskih letih si je v beležnicah delal zapiske in študiral vaške značaje."

Na predstavitvi zvočnice sta sodelovala tudi glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori, ki sta za projekt 1. programa Radia Slovenija Dvakrat Josip pripravila tri nove skladbe, v katerih sta se navdihovala pri Jurčiču. Celotno predstavitev zvočne knjige Deseti brat pa si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.

Prvenec Samoumevno in najboljši prevod Moja skrivnost
Mlada nagrajenca Slovenskega knjižnega sejma sta pesnica Natalija Milovanović in prevajalec Tomaž Potočnik. Nagrado za najboljši literarni prvenec knjižnega sejma 2021, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, prejme avtorica za delo Samoumevno. Potočnik je prejemnik nagrade Radojke Vrančič, podeljuje jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, za prevod dela Moja skrivnost Francesca Petrarke iz latinskega jezika.

Natalija Milovanović je bila rojena 1995. leta v Srbiji, odraščala v Bosni in Hercegovini, srednjo šolo in del študija opravila v Sloveniji, zdaj končuje magistrski študij prevajalstva v Avstriji. Z izrazito poetično močjo sama spodmika tla predsodkom, vnaprejšnjim sodbam, dušečim kalupom in predvsem slepi samozaverovanosti, piše v utemeljitvi nagrade.

"Brez sinergije vseh teh jezikov, s katerimi živim, ni moje poezije. Med seboj se dopolnjujejo, njihova različnost pa mi ponuja več prostora za črpanje, torej da lahko berem več književnosti v izvirnikih in ob pomoči tega dobivam različne možnosti za razumevanje poetoloških osnov, denimo, kaj je poezija," razmišlja Natalija Milovanović.

Tomaž Potočnik je prejemnik nagrade Radojke Vrančič za prevod dela Moja skrivnost Francesca Petrarke iz latinskega jezika. Prevajalcu je po besedah Društva slovenskih književnih prevajalcev neesejistično, dramskemu besedilu podobno dinamiko dela uspelo zgledno prenesti v slovenščino, ne da bi pri tem žrtvoval vsebinsko zvestobo izvirniku. "Po eni strani je to skrajno učeno delo, v katerem pokaže, da ima [Petrarka] vse klasike v malem prstu, po drugi strani pa se sprašuje, kaj ga zadržuje, da kljub vsemu branju in obvladovanju visoke kulture ne zna biti srečen," strnjeno oriše vsebino dela Tomaž Potočnik. Oba smo gostili v oddaji Literarna matineja.

Kakšna naj bo vloga kulture v družbi in kakšna naj bo vloga države v kulturi?
Nacionalni program za kulturo (NPK) je morda najpomembnejši dokument za vodenje, razvijanje in upravljanje kulture v Sloveniji. Prejšnji NPK se je iztekel leta 2017. Ministrstvo za kulturo je 17. septembra letos objavilo nelektoriran osnutek Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021−2028, javna razprava je trajala mesec dni. Na ministrstvu poslanstvo dokumenta vidijo v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu.

V Studiu ob 17.00 z naslovom Kakšna naj bo vloga kulture v družbi in kakšna naj bo vloga države v kulturi je državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc poudarila, da Nacionalni program za kulturo čakamo že od izteka prejšnjega leta 2017. Skupina, ki je leta 2019 pripravljala osnutek, je ob primopredaji ministru Vasku Simonitiju marca 2020 definirala 10 področij. "Zdaj jih je 13. Poudarili smo pomen kulture za nacionalno identiteto in njeno vlogo pri oblikovanju duhovne substance naroda in družbe v celoti. Prav tako smo poudarili svobodo izražanja, kulturni pluralizem in enake možnosti ustvarjanja. Posebna pozornost je namenjena slovenskemu jeziku, digitalizaciji in ranljivim skupinam," našteva Ignacija Fridl Jarc in dodaja pomen promocije slovenske kulture in umetnosti v mednarodnem prostoru.

Nekdanji minister za kulturo Tone Peršak pogreša več strateškega razmisleka o stanju kulture pri nas in v svetu. "Glede na to, da se na svetovni ravni in ravni Slovenije pogoji za kulturo zelo spreminjajo, ne samo materialni pogoji, predvsem to, da se naša življenja in svet s prihodom umetne inteligence spreminjajo … Slovenci nismo več narod, ki si prizadeva zgolj za lastno državo in se mora kultura zaradi državotvornosti marsikateri temi odreči. Smo samostojni in naša kultura in jezik nista več ogrožena, zato se lahko kultura razcveti v vseh pomenih," je še prepričan Peršak.

Osnutek programa ne nagovarja novih izzivov
V sklopu javne razprave so v društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija ugotovili, da bi lahko dokument praktično napisali na novo. "Eden od osrednjih problemov je časovnica sprejemanja. Od leta 2017 NPK-ja nimamo, z letom 2019 se je začel proces javnih razprav, leta 2020 pa je bil pred epidemijo dokument že obravnavan na nacionalnem svetu za kulturo. Čudimo se, da se leto in pol ni nič dogajalo," opozarja strokovni vodja društva Asociacija Tadej Meserko in dodaja, da z zanimanjem pričakujejo, kaj bo pisalo v akcijskem načrtu.

"Vsi se zavedamo, da je kultura pomemben element nacionalne identitete in so te institucije osrednje. Si pa vendarle leta 2021 ne moremo zamisliti, da se pogovarjamo predvsem o tem," dodaja Meserko.

Rudi Šeligo je takoj na začetku priprave nacionalnih programov kot eno od lastnosti NPK-ja opredelil, naj bo to kritična avtorefleksija, pravi profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj Andrej Blatnik: "Torej priložnost, da razmislimo, kaj se dogaja s slovensko kulturo." Ali osnutek resolucije opravlja to nalogo? "V določeni meri, ki pa najbrž ne ustreza izzivom, ki jih danes vsi čutimo," odgovarja Blatnik.

Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski je zato poudarila, da na vseh področjih vlada negotovost in da je kultura v bistvu gospodarska panoga. "Do covida smo kulturne zavode vodili kot podjetja, poskušali odkriti in odstraniti neznanke. Zdaj je popolnoma drugače. Kar zadeva kulturo, so okoli nas same neznanke. Nekatere druge gospodarske panoge so bolj stabilne in z manj neznankami."

Leto in pol analiz kulturnega sektorja
Razmere v kulturi zaradi covida je treba najprej definirati, analizirati in opredeliti v našem prostoru, odgovarja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc: "Kako v tem trenutku negotovosti zagotoviti finančne in infrastrukturne pogoje, da bo kulturni sektor deloval vsaj z minimalnimi posledicami epidemije. Ne strinjam se, da se leto in pol ni delalo nič, saj smo ves čas izrazito spremljali kulturni sektor, analizirali in definirali nove, spremenjene pogoje njegovega delovanja zaradi pandemije. In to je vsekakor vpisano v program."

Načrt za okrevanje in odpornost prinaša kulturnemu sektorju v Sloveniji skoraj 87 milijonov evrov in ta sredstva pogojujejo nekatere smernice kulturne politike, kot sta izrazita digitalizacija in povezovanje z drugimi resorji. "Projekt sanacije kulturnega sektorja smo tudi zaradi tega zasnovali s povezovanjem, denimo obnova kulturne dediščine v povezavi s turizmom, digitalizacija v povezavi z izobraževanjem," je še naštela Ignacija Fridl Jarc.

Samozaposleni v kulturi in nevladne organizacije so obravnavani neprimerno, odgovarja Tadej Meserko: "Postavljeni so pod pojem zasebnega sektorja, kar je enako, kot da bi v kuhinji imeli razdeljene vilice in vse preostalo, kar niso vilice. Delitev je mogoča, ni pa smiselna. Težko je primerjati znotraj zasebnega sektorja gospodarsko panogo in podjetje, ki ustvarjata dobiček, in samozaposlenega v kulturi ali nevladno organizacijo. Predlagali smo veliko konkretnih predlogov, moti nas presplošna in neprimerna obravnava."