Slovenija je častna gostja letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma, ki ga bosta 17. oktobra odprla nemški kancler Olaf Scholz in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Priprave na gostovanje potekajo vse od leta 2016, Slovenija pa se bo predstavila s programom pod geslom Satovje besed. V slovenskem paviljonu in na stojnici se bo zvrstilo okoli 100 dogodkov, ob teh pa tudi številni dogodki zunaj sejma v samem Frankfurtu. Ti bodo potekali na 22 lokacijah po mestu v času sejma in bilo naj bi jih prav tako približno 100. Sicer je skupno napovedanih 250 sejemskih dogodkov.

Direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgena Boosa je v oddaji Odmevi na TV Slovenija gostil Igor E. Bergant.

Program slovenskega častnega gostovanja je raznovrsten, med drugim vključuje tudi projekt Manifest o poglobljenem branju, ki ga bodo predstavili njegovi podpisniki. "Knjige niso namenjene le kulturnemu vidiku ali razvedrilu, temveč izražajo tudi družbenopolitično naravnanost. Branje je osnovni pogoj za razumevanje demokracije. Zato je pravilno in pomembno predstaviti ta manifest," glede tega pravi direktor sejma Boos.

Sorodna novica Želja pokazati, da so svetovno prepoznavni Laibach in Žižek zgolj vrh ledene gore

Na sejmu je v ospredju jezik, in ne narod
Z gostovanjem povezana pričakovanja so precejšnja, koncept pa je bil deležen tudi nekaterih kritik. Kot je navedel Bergant, je denimo veliki založnik iz Celovca Lojze Wieser mnenja, da smo se pri predstavitvi Slovenije omejili zgolj na državo, slovenski jezik in književnost pa seveda obsegata veliko več. Poraja se torej vprašanje, ali so se pristojni preveč omejili in si niso dovolili biti zadosti drzni. Boos meni, da ne, saj se je vedno "treba osrediniti. Saj je v ospredju jezik, seveda, ne narod. Tu ne govorimo o narodnem spominu, temveč o živem jeziku. Nastop mora biti usmerjen v prihodnost. Kaj nas čaka? Kaj se bo še zgodilo v slovenski družbi? To je namen, ki je v ozadju, in to se mi zdi dobro."

Častno gostovanje v Frankfurtu je vedno proces
V okviru programa častne gostje je izšlo več kot 80 knjižnih naslovov iz Slovenije in o Sloveniji, s čimer je bil že dosežen eden od ciljev usmerjenosti v prihodnost. Boos sicer ni posebej omenil nobene države, ki bi vlogo častne gostje na preteklih knjižnih sejmih zgledno izkoristila tudi po koncu sejma. Po njegovih besedah gre vedno za proces. Častno gostovanje v Frankfurtu ne pomeni namreč "le petih dni, potem pa je vsega konec. Pomemben je čas priprav, prav tako trajnost nastopa. S kolegi s knjižnih inštitutov smo vzpostavili evropsko, a tudi širše omrežje prevajalcev, avtorjev, ki so obiskali Slovenijo, prišli so tudi nemški novinarji. To omrežje se bo ohranilo. Opazujemo, kako nastajajo novi naslovi. To je v časovnem okviru sedmih let. V vsakem primeru bo zanimanje za slovensko književnost zelo veliko še štiri ali pet let po nastopu."

"Književnost potrebuje pomoč, državno spodbudo"
Dejstvo je, da se literarni avtorji v Sloveniji praviloma ne morejo preživljati s pisanjem. Boos sicer pravi, da bi bilo čudovito, če bi se to lahko spremenilo s prihajajočim knjižnim sejmom, a opozarja, da tudi "nemški avtorji ne morejo živeti od svojih del. Tiste, ki lahko, bi lahko prešteli na prste obeh rok. V naši panogi je žal tako. Književnost potrebuje pomoč, državno spodbudo. Potrebujemo umetniške rezidence, pomoč za prevajalce, veliko književnih nagrad za vzbujanje pozornosti. To, kar dobi državno gledališče, potrebuje tudi književna dejavnost."

Knjižni sejem, ki ni le praznik književnosti
Seveda se na 65. frankfurtskem sejmu ne bo vse vrtelo zgolj okoli Slovenije. Boos je poudaril, da ima ta knjižni sejem "svoj značaj. To ni le praznik književnosti, temveč je res panožni sejem, panožna prireditev. Tu so ljudje iz 120 do 140 držav, ki se ukvarjajo s knjigami. Sodelujejo na strokovnih pogovorih. Letos je v središču pozornosti umetna inteligenca. Lahko nadomesti pisatelje, prevajalce? Kakšno bo pisanje knjig z umetno inteligenco? To je strašno zanimivo."

Sorodna novica Letošnji knjižni sejem v Frankfurtu, "daleč najbolj političen sejem"

V Frankfurt se vrača Salman Rushdie
Boos je dodal še, da ga "zelo veseli, da bo prišel Salman Rushdie. Tu je bil pred nekaj leti. Po lanskem atentatu nanj se bo prvič pojavil v javnosti in več dni preživel v Frankfurtu. Hvaležen mu je, da si upa." Sicer je bil Rushdie gost sejma v letu 2015, zaradi njegovega gostovanja pa je svojo udeležbo na letošnjem sejmu tik pred zdajci odpovedal Iran. Nanj je namreč leta 1989 tedanji iranski verski in politični voditelj Ruholah Musavi Homeini razglasil fatvo zaradi njegovega romana Satanski stihi.