Edvarda Zajca in Aleksandra Rojca sta povezovali dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje v umetnosti, saj je Rojc večkrat izvajal glasbo za njegova dela. Dvojica si je začela dopisovati, ko se je avantgardistični Zajec preselil v ZDA. Rojc je v uvodu knjige zapisal, da je prijatelju v svojih pismih zaupal svoje stiske, upe, načrte, uspehe in razočaranja. Knjiga vsebuje zgolj Zajčeva pisma, saj Rojčevih vsaj za zdaj še niso našli.

Sorodna novica Umrl je Edvard Zajec, eden od pionirjev računalniške umetnosti

Skoraj štiri desetletja čezoceanskega dopisovanja
Njuno korespondenco pa je prekinila Zajčeva smrt v letu 2018. Pri Zavodu Delak, kjer je knjiga Syracuse-Trst/Pisma 1980–2018 izšla v izdaji Ksevt, poudarjajo, da je Zajec že leta 1968 začel uporabljati računalnik za svojo umetniško produkcijo. Nato je leta 1971 začel razvijati idejo Informatrix, ki jo je osem let pozneje objavil kot interaktivno knjigo v Založništvu tržaškega tiska. Po tej knjigi je povzeta tudi naslovnica aktualne zbirke Zajčevih pisem, ki je torej zaznamovana z neokonstruktivističnim slogom.

Kot se spominja Rojc, se je v Zajčevem umetniškem krogu – v katerem so bili tudi Avgust Černigoj, Mario Uršič in Tullio Reggente – znašel po naključju. "Kljub vsej izobrazbi, za katero sem si domišljal, da jo imam, me je Zajc popeljal v svet Weberna in Xenakisa, tudi Stockhausna. Seveda, tudi ob priporočilih starega Černigoja, sem začel razmišljati o glasbi in o umetnosti v drugačni luči," pravi Rojc.

Med njune pomembne skupne projekte spadajo programi Orphics, s skladbami skladateljev, kot so Satie, Debussy, Ravel in Bartok. Rojc se spominja, da je tedaj po naključju spoznal tržaškega avantgardističnega skladatelja Giampaola Corala, Zajcu pa je bila všeč njegova striktno serialna glasbena govorica. Tako je njegovo Drugo klavirsko sonato uporabil za svoje prvo veliko delo Chromas. Po tem delu so v poklon Zajcu poimenovali tudi leta 1987 ustanovljeno tržaško društvo za sodobno glasbo.

Knjigo zaznamuje tudi posebna zunanja podoba, ki jo podpisuje Boris Balant. Sourednica knjige in oblikovalka vezave Meta Kojc je dejala, da jim je s skupnimi močmi uspelo ustvariti "neokonstruktivistično knjigo, ki je s svojim minimalizmom skladna tudi z delovanjem Zajca v drugi polovici 60. let". Zelo pomembno se ji zdi, "da danes, ko sta kultura in umetnost izrinjeni na obrobje, še vedno obstaja zavest o pomembnosti knjige tudi kot objekta, zavest o pomenu ustreznega knjižnega oblikovanja, skladnega z vsebino knjige".

Zanimanje za zajčevo izčiščeno misel
V knjigi so poleg pisem objavljeni trije intervjuji z Zajcem avtorjev Vladimirja Vremca, Mateja Mljača in Rojca. Kot se spominja Mljač, ga je v pogovoru z Zajcem za Sobotno prilogo zanimala predvsem njegova izčiščena misel: "Med drugim sva govorila o tem, kako se človekova cosa mentale (primarna misel) sprva skozi umetnika zlije na papir, kot poezija, kot čistost, nato prehaja v likovna polja, v raziskovanje prostorov in končno tudi v arhitekturo. Spregovorila pa sva tudi o tem, kako je glasbo v svojih delih formaliziral skozi barve in kompozicije."

Knjiga Syracuse-Trst/Pisma 1980–2018 je izšla v 200 izvodih, natisnili pa so jo v podjetju Digifot.