Sodobni klasik Wole Soyinka prihaja med poslušalce s travmatičnimi zgodbami Nigerije in tamkajšnje državljanske vojne v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Spominjamo se tragičnega ruskega pisatelja Isaaka Bablja, mojstra kratke proze, in avtorja slovenskega Prekmurja Ferda Godine. O ustvarjanju slikarja in kiparja Edgarja Degasa pa bo slišati v prozi Anne Roquebert.

"Zakaj pa nam še nikoli nihče ni kupil čevljev?" sem na glas vprašal. Esej je zamežikal in nastavil naglušno uho, Divja kristjanka pa je kratko in malo izjavila: 'Otroci ne nosijo čevljev.'"
Wole Soyinka se je rodil 13. julija pred 90. leti v Abeokuti blizu Ibadana v zahodni Nigeriji. Študiral je najprej v Ibadanu, pozneje tudi v Leedsu. V šestih letih, ki jih je preživel v Veliki Britaniji, je med drugim delal kot dramaturg v gledališču Royal Court v Londonu. Leta 1960 se je vrnil v Nigerijo. Med državljansko vojno, ki je v šestdesetih letih divjala v Nigeriji, je Soyinka v enem od svojih člankov pozval k premirju. Zato so ga leta 1967 aretirali, obtožili zarote z uporniki iz Biafre in ga za 22 mesecev zaprli. Soyinkov literarni opus obsega dramska, prozna in pesniška dela. Piše v angleščini, njegov literarni jezik je izjemno bogat. V slovenščino imamo prevedeni njegovi knjigi Tolmači in Aké: leta otroštva, nekaj radijskih iger in kratkih zgodb.

Konec leta 2018 je Wole Soyinka, ki je leta 1986 kot prvi Afričan prejel Nobelovo nagrado za književnost, obiskal knjižni sejem v Pulju na Hrvaškem in tam predstavil svoj roman Obdobje razpada, ki je takrat izšel v hrvaškem prevodu. Avtor Literarnega večera Urban Tarman je v oddajo vključil odlomek iz romana Obdobje razpada v svojem lastnem prevodu in odlomek iz Soyinkove knjige spominov Aké: leta otroštva, ki jo je leta 1988 prevedel Janko Moder. Oddajo smo posneli leta 2019; interpreta sta bila Uroš Fürst in Rok Kravanja, brala je Lidija Hartman, glasbo je izbral Luka Hočevar, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, režirala pa je Ana Krauthaker.
Literarni večer – Wole Soyinka: Obdobje razpada

"Veter je vlekel od šume prek vročega polja, nad katerim je cvetel dan. Sonce je pripekalo in toliko rož je raslo po travnikih. Ob hribu se je v soncu kopala Lendava."
Pisatelj Ferdo Godina se je rodil 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici v kmečki družini, umrl je 14. julija 1994 v Ljubljani. Šolal se je najprej v Ljubljani, nato v Mariboru, kjer je maturiral. Vpisal se je na pravno fakulteto, ki pa je ni končal. Kot dijak in študent se je preživljal sam, pozneje je živel od pisanja. Med drugo svetovno vojno je bil med organizatorji OF-a v Prekmurju, bil je partizan, dvakrat je bil ranjen. Po vojni pa je delal v novinarstvu in založništvu, med drugim je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda, vendar je zaradi kominforma službo izgubil. Delal je v svobodnem poklicu, pri Slovenski matici in pri Triglav filmu, pred upokojitvijo je bil urednik Ljubljanskega dnevnika.

Ferdo Godina je pisal publicistiko, romane in kratko prozo, tudi za mladino. Njegov najbolj znan roman, Bele tulpike, je izšel leta 1945. Pripoveduje o ljubezni kaplana Arpada in Judinje Rahele in je postavljen v malomestno okolje Lendave. V središču je osebna stiska posameznika, pomembno vlogo imajo motivi narave.

Interpretira Blaž Šef, režija Špela Kravogel.
Izbrana proza – Ferdo Godina: Bele tulpike

"Z nemirno dušo sem čakal prihoda Romea izza oblakov, v atlas oblečenega Romea, pojočega o ljubezni v trenutku, ko ima čemerni električar za kulisami že pripravljen prst, da ugasi luno."

Ruski pisatelj, dramatik in novinar judovskih korenin Isaak Babelj je bil mojster kratke proze. O tem se lahko prepričamo ob branju njegovih zbirk Rdeča konjenica in Zgodbe iz Odese, obe zbirki sta dostopni v slovenskem prevodu. V Rdeči konjenici nas Babelj odpelje na bojišča poljsko-ruske vojne, v Zgodbah iz Odese pa v judovsko skupnost oz. odeški geto, poimenovan Moldavanka, med judovske gangsterje, revščino, pomanjkanje ter pogrome, ki so jih doživljali Judje v ruskem imperiju. Usoda enega največjih imen ruske literature 20. stoletja Isaaka Bablja, rojenega leta 1894, torej pred 130 leti, se je končala žalostno. Leta 1939 ga je aretirala NKVD na podlagi montirane obtožbe trockizma, terorizma in vohunjenja za Francijo in Avstrijo, leto pozneje so ga usmrtili. Njegove knjige so bile prepovedane, njegovo ime pa izbrisano iz literarnih učbenikov do konca petdesetih let, ko so izšla njegova zbrana dela. Ob 130. obletnici rojstva Isaaka Bablja se ga v Literarnem nokturnu spominjamo z zgodbo Sonce Italije.

Prevajalec Cene Kopčavar, interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker.
Literarni nokturno – Isaak Babelj: Sonce Italije

"Pred dvesto leti bi slikal Suzane v kopeli, zdaj pač slikam ženske v lavorju."
Mineva 190 let, odkar se je v Parizu rodil Edgar Degas, francoski slikar, risar, kipar, grafik. Bil je eden izmed francoskih impresionistov, čeprav je sam pozneje zatrjeval, da je realist. V umetnostni zgodovini ima izjemen in paradoksen položaj, saj je hkrati najbolj klasičen in najbolj modernističen umetnik ob koncu 19. stoletja. Bil je iz premožne pariške meščanske svetovljanske družine, študiral je pravo, vendar je študij opustil in se posvetil likovnemu ustvarjanju. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali odlomek besedila z naslovom Zaljubljen v moderno francoske poznavalke Degasovega opusa Anne Roquebert v prevodu Andreja Gogale. Govori o tem, kako je ustvarjal Edgar Degas v desetletjih, ko je že dosegel vrhunec in bil slaven in premožen slikar.

Interpretacija Blaž Šef, režija Klemen Markovčič.
Spomini, pisma in potopisi – Anne Roquebert: Zaljubljen v moderno

"Ta kretnja je namreč postala manira in se je razpasla kot kuga. V 16. stoletju, nam poročajo viri, je samo na italijanskih tleh nastalo na stotisoče takih sonetov, v katerih sta se led in žar ranjenega srca nadvse učinkovito mešala v kar najbolj navadne sladoledarske izdelke."
Francesco Petrarca velja za najpomembnejšega italijanskega pesnika 14. stoletja, osrednjega pesnika renesančne lirike in začetnika italijanskega humanizma. Njegovo najbolj znano delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi, od tega 317 sonetov. Zbirka je pozneje spodbudila široko razširjen tok petrarkizma. Ob 650. obletnici rojstva se pesnika spominjamo z Literarnim večerom, posvečenim njegovemu življenju in delu. Leta 1978 je predlogo zanj pripravil Andrej Capuder, ki je tudi prevedel izbrano poezijo. Brala je Breda Hieng, Petrarcova besedila so takrat interpretirali dramski igralci Boris Kralj, Andrej Kurent in Kristijan Muck; mojster zvoka je bil Vladimir Frank, režiser pa Aleš Jan.
Literarni večer - Francesco Petrarca: Včeraj, danes