Ameriškega pisatelja in dramatika Trumana Capoteja poznamo predvsem po romanu Zajtrk pri Tiffanyju, tokrat pa bomo slišali radijsko priredbo njegove zgodbe Delavnik v prevodu Vlada Senice. Konverzacijski portret iz knjige Glasba za kameleone prikazuje čistilko Mary Sanchez in enega izmed njenih delovnih dni, ki pa se ne konča kot po navadi. Oddajo je pripravila Tadeja Krečič.

"Nekega dne je ogorčen karikaturist, ki mu je New Yorker zavrnil hkrati štiri risbe, planil v pisarno urednika Harolda Rossa. »Kako to, da zavračate moje delo, objavljate pa risbe petorazrednega risarja, kakršen je Thurber?« »Hočete reči tretjerazrednega,« je svareče odgovoril Ross."

Pisatelj James Thurber je bil v svojem času eden najbolj priljubljenih ameriških humoristov, znan predvsem po v New Yorkerju objavljenih karikaturah in kratkih zgodbah, pozneje zbranih v številnih knjigah. Literarni večer o njem je pred desetimi leti pripravila Vesna Spreitzer, odlomke v prevodu Branka Gradišnika interpretirata Blaž Šef in Brane Grubar.

" Ljubim besede, / ki samo tavajo / v molku zavesti. / Nikoli jih glas ne razjasni, / in vendar včasih / od njih / nekaj v očeh žari."

Pesnica Saša Vegri, rojena 12. decembra v Beogradu, je s sodobniki Danetom Zajcem, Venom Tauferjem in Gregorjem Strnišo utirala pot slovenskemu pesniškemu modernizmu. Razvila je močno, prepoznavno individualno poetiko in se uveljavila kot ena pomembnejših ustvarjalk slovenske poezije druge polovice 20. stoletja. Njen literarni portret je pripravila Tina Kozin, pesmi interpretira igralka Stannia Boninsegna.

" Samo svoje zgovornosti ni izgubil; pravijo, da je srečanja in večerje vodil z enako odločnostjo in naborom različnih anekdot kot v časih svoje največje londonske slave, ko je bil dramatik."

Španski pisatelj Javier Marías se je v knjigi Napisana življenja – prevedla jo je Barbara Pregelj – na svoj način posvetil velikanom svetovne književnosti. Njihove življenjepise je namreč napisal z obilo domišljije, se osredinil na njihove kaprice ali podrobnosti iz življenjskih zgodb, ki jih kažejo v luči običajnih smrtnikov. Meja med fikcijo in faktografijo je v teh besedilih zabrisana, pomembnejši sta živost in slikovitost prikaza. Takšno je na primer poglavje Oscar Wilde po zaporu.

»Minuta molka se je zaprla, a večnost ne.«

Pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, dobitnik nagrade za najboljši prvenec za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke, nagrade kritiško sito za zbirko Krhke karavane in tudi Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, je letos v knjigi izdal fikcijski esej, nove pesmi pa se še medijo v predalu. Med njimi so štiri o spominu in pozabi.