Prisluhniti bo mogoče med drugim poeziji letošnje nagrajenke Amande Aizpuriete in leposlovju slovenskega avtorja v fokusu Andreja Blatnika.

A tudi pred začetkom Vilenice ne bo manjkalo odličnih oddaj za literarne sladokusce. V oddaji Izbrana proza tako predstavljamo roman mlajše, uveljavljene ukrajinske pisateljice Sofije Andruhovič. Feliks Avstrija je zanimivo in umetniško dovršeno literarno delo, zgodovinski roman, ki se dogaja na začetku 20. stoletja. Pisateljica z natančnim, psihološkim opisovanjem slika literarne osebe, izbrano časovno obdobje in romaneskno mesto Stanislav. Odlomek interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek.

V oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko prisluhnete odlomkom iz dnevnika znamenitega Dunajčana Ludwiga Wittgensteina v interpretaciji dramskega igralca Domna Novaka in prevodu Tomaža Grušovnika. Wittgenstein je v času življenja izdal le eno delo, in sicer Logično-filozofski traktat, ki se uvršča ob bok največjim filozofskim stvaritvam. Leta 1951 je posthumno izšlo še drugo njegovo veliko delo Filozofske raziskave, sklepno poglavje njegovih premišljevanj o razumevanju, stavku, logiki, stanju zavesti in drugem. Manj znano pa je, da je Wittgenstein – še preden je leta 1922 v knjižni obliki izšel znameniti Traktat – pisal tudi dnevnike. Leta 1914 se je prostovoljno pridružil avstroogrski vojski in več let na različnih frontah zapisoval svoje misli. Nekatere med njimi so bile podlaga za nastanek njegovega prvega dela.

Literarni festival Vilenica vsako leto izpostavi eno izmed nam manj znanih literatur in letos je to estonska književnost. Ob tej priložnosti je izšla tudi antologija sodobne estonske književnosti z naslovom Meelestik in iz nje je sourednica antologije Julija Potrč Šavli za radijski literarni večer izbrala tri pesnice in pesnika različnih generacij. To so: Triin Soomets, Kalju Kruusa, Triin Paja in Maarja Pärtna.

Latvijska pesnica Amanda Aizpuriete je na literarno prizorišče stopila sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja in v poeziji odpirala tudi takrat neprijetne, celo tabuizirane teme. V avtoričini poeziji se ves čas prepletata zgodovina in osebni svet, njen lirski jaz je pod pritiskom dvomov in strahov, ljubezenskih vprašanj, izgubljene intime in samosti. "Pisati ali ne pisati – to je vsa razlika," je zapisala. V Literarnem nokturnu bo predvajan izbor poezije iz njene zadnje zbirke Pred odhodom v prevodu Klemna Piska. Interpretira dramska igralka Polona Juh. Gostja letošnje Vilenice je tudi ukrajinska pisateljica Natalka Snjadanko, avtorica zbirke kratke proze in sedmih romanov. Večino življenja je preživela v Lvovu, zahodnoukrajinskem mestu, ki je tesno povezano s poljsko, avstroogrsko in sovjetsko zgodovino. Pestra preteklost mesta odseva tudi v njenem romanu Lične vadnice nadvojvode Wilhelma, ki ga predstavlja na festivalu. V oddaji Literarni nokturno bo predvajan odlomek iz romana v prevodu Primoža Lubeja in Janje Volmaier Lubej.

Renato Quaglia, rezijanski pesnik in eden osrednjih pobudnikov kulturnega in duhovnega, narodnostnega in gospodarskega življenja v tej dolini na italijanski strani Kanina, piše v rezijanščini, za pesniški prvenec Baside/Besede je leta 1986 prejel nagrado Prešernovega sklada. Letos je gost festivala Vilenica, na njem pa se predstavlja z nizom pesmi Pod lipo iz lani izdane knjige Zaleni okrišiji/Zelene krošnje. Poslovenil jih je Marko Kravos, prisluhnete pa jim lahko v oddaji Literarni nokturno.