Mary Oliver (1935–2019), ki že desetletja spada med najbolj priljubljene ameriške pesnice, je navdih za poezijo od nekdaj iskala in našla v naravi, zaradi česar jo primerjajo s Henryjem Thoreaujem, z Emily Dickinson pa si po mnenju nekaterih delita ljubezen do samote in notranjih monologov. Po besedah pesnika in kritika Jamesa Dickeyja "Mary Oliver globoko pod površino bleščečega se jezikovnega učinka očara na prav poseben, subtilen in skrivnosten način. Njene besede delujejo kot urok, popolnoma drugače kot drugi pesniki, saj nas začara kot resnična stvarnica". V slovenščini lahko njene pesmi beremo v zbirki Zakaj se zbujam zgodaj. Pesmi o psih pa duhovito slavijo posebno vez med človekom in psom. Ti so pesnico spremljali na njenih vsakodnevnih sprehodih, greli njen dom in jo navdihovali. Nekaj pesmi o psih je prevedla Neža Vilhelm.

Literarni nokturno – Mary Oliver: Pesmi o psih

"Predstavljaš živo vez med tem, kar je bilo, in tem, kar bo."
Vsestranski umetnik, predvsem pa pesnik Matjaž Pikalo (1963) ima bogat literarni opus, ki obsega pesniške zbirke in romane, pa dramska dela in dela za otroke in mladino. Deloval je tudi kot glasbenik, ko je s skupino Autodafé vrsto let na samosvoj način predstavljal svojo poezijo in poezijo drugih pesnikov ter zimzelene melodije. Leta 2020 je izšla njegova osma pesniška zbirka Ameriški sprehajalec, za katero je pesnik prejel nagrado Fanny Haussmann (podeljuje jo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ime pa nosi po domnevno prvi slovenski pesnici). Kot nakazuje, že naslov knjige, v njej pesnik ubeseduje ameriško izkušnjo, natančneje, "razmišljanja o neoliberalističnem sodobnem bivanju".

Literarni nokturno - Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

"Nekaj sem še mislil narediti, " rečem. Zadovoljno si pomanem roke. "Kaj že?"
Kako vidi svet oseba, ki zboli za demenco? Na to vprašanje je poskusil odgovoriti nizozemski pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je ustvarjal pod psevdonimom J. Bernlef (1937–2012). Leta 1984 je objavil brezčasen kratek roman Tvarina uma. V njem se je vživel v enainsedemdesetletnega upokojenega nizozemskega izseljenca v Ameriki, ki začne neko zimo ob nemočni ženi in štirinožnem prijatelju bliskovito izgubljati stik z resničnostjo. Odlomek iz romana je prevedla Stana Anželj.

Izbrana proza – J. Bernlef: Tvarina uma

"Spomnim se, da nam je nekega večera sam bral oziroma recitiral svojo znano konstruktivistično 'balado' o podgani."
V daljšem spominskem besedilu Sopotja s Srečkom Kosovelom je dramatik in pisatelj Bratko Kreft evociral intelektualno, politično in intelektualno vrenje v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. Predstavljamo nekaj njegovih spominov na Kosovela iz omenjenega besedila. Esej je leta izšel v knjigi Pričevanja, december 1984: iz lastnih korenin: avtobiografski eseji.

Spomini, pisma in potopisi - Bratko Kreft: Sopotja s Srečkom Kosovelom

"Ko je Shakespeare povedal Anne Hathaway, da je napisal Othella, ali je pripomnila 'Kaj takega! Prepričana sem, da ga jaz ne bi znala …'?"
V zgodovino književnosti se je Alan Alexander Milne zapisal predvsem z nepozabnimi otroškimi knjigami o medvedku Puju, njegovem človeškem skrbniku Christopherju Robinu, Pujsku, Zajcu in drugih. Ob teh je ostalo skoraj pozabljeno, kar je napisal za odrasle; je avtor več kot tridesetih gledaliških iger, sedmih romanov, petih neleposlovnih del, sedmih zbirk kratkih zgodb, od teh štirih za otroke, in sedmih pesniških zbirk, od katerih sta dve posvečeni otrokom. Pisal je tudi časopisne članke in spremne besede h knjigam. Njegovo knjigo Dvojica iz leta 1931 predstavlja prevajalka Dušanka Zabukovec.

Literarni portret – Alan Alexander Milne: Dvojica

"Vstopil je. Bil je v kavbojkah, beli majici in ... copatih! Tudi v najzanimivejših sanjarijah ga ne bi mogla obuti v copate."
Barbara Pešut je glasbenica, tekstopiska (med drugim je napisala besedilo za ponarodeli hit Samo ljubezen), pesnica in pisateljica. Že v svojem zgodnjem pripovednem delu Čudoviti klon je namenila erotiki pomembno vlogo, še pomembnejšo vlogo pa ima erotika v pisateljičini zbirki (z zgovornim naslovom) Jebopisi. Prizorišča in časi zgodb so različni, med prizorišči je tudi splet, med časi pa tudi prihodnji, toda vse objavljene zgodbe imajo skupni imenovalec: odlikujejo se s pisateljičino prepoznavno pisavo, hkrati sproščeno in erotično. Literarni večer obsega ob uvodni pesmi Tvoja sem štiri zgodbe oziroma odlomke iz njih (V bloku, za božič, Združena Evropa, Šiška, ponoči v družbi in Afrika v sušnem obdobju).

Literarni večer – Barbara Pešut: Jebopisi