V sklopu zbirke je izšlo pet aktualnih in polemičnih knjižic, med drugim še prevod dela Paola Giordana in knjiga Aleša Bergerja Breze.

Po besedah vodje uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andreja Ilca zbirka, ki so jo začeli izdajati med karanteno, sicer ne bo namenjena samo knjigam na temo te krize in koronavirusa, je pa logičen izbor, da se prvih pet knjig navezuje nanjo.

Sorodna novica Prvo literarno poročilo z italijanske fronte: "Med epidemijo spet postanemo skupnost"

Dober uvod v razumevanje virusa in zapis, ki še vedno velja
Italijanski pisatelj in fizik Paolo Giordano je v knjigi V času epidemije v jasnem in razumljivem jeziku pojasnil delovanje virusa, začetek epidemije, razloge za karanteno in prihodnost, ki nas čaka. Delo, ki je v prevodu Jerce Kosizšlo že marca, je Ilc opisal kot "dober uvod v razumevanje virusa". Prevajalka pa je dejala, da tudi šest mesecev po izidu, ko o virusu vemo nekoliko več, vse, kar je Giordano zapisal takrat, še vedno absolutno velja.

Zaključek bolj pesimističen, kot bi si Renata Salecl želela
Filozofinja in sociologinja Renata Salecl v svojem delu Človek človeku virus izhajala iz teze, da je virus odnos in da vzpostavi nove odnose med ljudmi in nova razmišljanja o nas samih. Temeljno vprašanje, zakaj se je lotila knjige, je bilo, kaj se je zgodilo na intersubjektivni ravni. Analizirala je problem užitka in odnosa do smrti. Kot sama pravi, je zaključek knjige bolj pesimističen, kot bi si želela. Če je bilo namreč na začetku pandemije veliko govora o družbenih spremembah, se je pokazalo, da so bile to le pobožne želje in da so se vrata na široko odprla raznim avtoritarnim voditeljem, ki so pandemijo izkoristili za pripravo zakonov, ki bodo omejili demokracijo.

Kot bi se znašli v filmu
Filozof Tomaž Grušovnik, ki podpisuje knjižico Karantenozofija, je pri svojem razmišljanju najprej izhajal iz osebne izkušnje, za katero pa se je izkazalo, da je pravzaprav obča. Šlo je za občutek, kot da je v filmu, iz tega pa je izpeljal idejo, da je ta realnost takšna, da od nje pobegnemo in jo preinterpretiramo kot fikcijo. Ob koncu knjige posvari pred delanjem prehitrih zaključkov, saj bo refleksija tega fenomena možna šele za nazaj, je dejal.

Aleš Berger se je v času karantene umaknil v samoto v bližini Blejskega jezera, kjer si je samoto preganjal tudi s pisanjem. Njegovi premisleki, domisleki in doživljaji so zbrani v knjižici Breze. Tam, kjer je živel, pravi, da ni imel interneta, tudi televizije se je izogibal, imel je pa lepe sprehode. Ob večerih je nato sedel in kaj zapisal – kako je hodil naokrog, kaj je premišljeval.

Kot bi vse pesmi govorile o tem času in o nas
Knjiga za naslovom #Ta čas – 50 dni, 50 pesmi je nastajala od začetka pandemije. Andrej Ilc je 50 dni na družabnih omrežjih objavljal po eno pesem iz zakladnice sodobne slovenske in svetovne poezije. Kot je povedal, je bil eden tistih, ki med karanteno česa drugega kot poezije ni zmogel brati. Sicer pa se je s poezijo v tistem času zgodilo nekaj zanimivega, in sicer je marsikatera pesem dobila nov pomen, za vse je kazalo, da govorijo o tem času in o nas. Knjižico bogatijo ilustracije Tanje Komadina.

V založbi Mladinska knjiga so predstavili še kratki živalski roman Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena. Prevod knjige podpisuje Staša Pavlović, z ilustracijami pa jo je zaokrožila Ana Zavadlav.