Foto: KUS Sodobnost
Foto: KUS Sodobnost

Selja Ahava je oseminpetdesetletna finska pisateljica, dramaturginja in scenaristka. Na svoje pisanje je opozorila leta 2010 s prvim romanom z naslovom Dnevnik izgubljenega. Stvari, ki padajo z neba je njen drugi roman; zanj je Selja Ahava prejela nagrado Evropske unije za književnost. S subtilnim pisanjem o smrti žene in mame majhne deklice je ustvarila nežno tkanje pripovedi, ki ni dramatično tragično, ampak tipaje izrisuje obrise čustev in doživljanj človeka v hudih preizkušnjah – včasih tudi z blagim in komaj prepoznavnim humorjem. Besedilo je prevedla Julija Potrč Šavli.
Izbrana proza - Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba

V mojih mislih so včasih nepričakovani prebliski, ki v trenutku razsvetlijo temelj vprašanj, potem se pa spet stemni.

René François Armand Sully Prudhomme, znan bolj po krajšem imenu Sully Prudhomme, je bil francoski filozof, pesnik in esejist. Rodil se je leta 1839, umrl pa je 6. septembra leta 1907. Leta 1901 je prvi dobil Nobelovo nagrado za književnost, kar je bila za mnoge poznavalce književnosti nemajhno presenečenje in vzrok za negodovanje, saj so vsi pričakovali, da jo bo prejel Tolstoj, ki je veljal za največjega živečega literata. Na Prudhommeovo pisanje se, v nasprotju s Tolstojevim, danes komaj še spomnimo. In vendar se zdi ob sto petnajsti obletnici smrti vredno pogledati v njegov Zaupni dnevnik (prevod Pavle Jarc) in prebirati, kako je razmišljal in živel, na kakšen način je pisal pesmi, s kom se je družil. Posebej zanimiva so njegova dognanja o ženskah in o odnosih med spoloma.
Spomini, pisma in potopisi - Sully Prudhomme: Zaupni dnevnik

Menda privezana ob kol zamira,
ljubezen. Bosa, razrvana gre …

Nemški pesnik Eduard Mörike je živel med letoma 1804 in 1875. Skupaj s pesniki, kot so bili Adalbert Stifter, Franz Grillparzer in Nikolaus Lenau, je bil predstavnik bidermajerja v književnosti, umetnostne usmeritve, ki je zajela predvsem kulturni prostor Srednje Evrope in Skandinavije, najmočneje pa nemško jezikovno območje, se pravi nemško in avstrijsko književnost v obdobju 1825 do 1848. To je bil spoj romantizma in realizma, slog poudarjene čustvenosti, zatekanja v preteklost in osebno doživljanje. Mörikejeve pesmi je prevedel Matej Venier, pesem Na popotovanju je prevedel Brane Senegačnik.
Literarni portret - Eduard Mörike

Mineva 400 let od rojstva velikana svetovne dramatike, Jeana-Baptista Poquelina Molièra. Foto: Wikipedia
Mineva 400 let od rojstva velikana svetovne dramatike, Jeana-Baptista Poquelina Molièra. Foto: Wikipedia

Nekje so zvoki, nekje so glasovi
za vse, kar razpada med zavrženimi stvarmi…

Mineva 110 let, kar se je v Cerknici rodil Jože Udovič, eden najopaznejših slovenskih pesnikov 20. stoletja. Milček Komelj je o njem zapisal: "Jože Udovič je bil izrazito samoten in tih ustvarjalec. Njegovo duhovno zrenje se raztaplja v poezijo kot v mrežo izsanjanih neulovljivih slik, v katere je vpletal utripanje v večnostno lepoto zazrte duše. Iz vsake njegove besede zvenijo njegova notranja tišina, velika občutljivost ter etična odgovornost in svobodoljubnost, ki jo v pesnikovih zapisih potrjuje tudi življenjsko spoznanje, da so vse 'skrajno zagnane ideologije' nujno nečloveške." Literarni nokturno obsega nekaj pesmi iz leta 1975 objavljene zbirke Darovi.
Literarni nokturno - Jože Udovič: Darovi

Nekega dne bi si želel izgubiti zavest, popolnoma.

Francoska pisateljica Delphine de Vigan, rojena leta 1966, je med drugim znana po romanih Dnevi brez lakote in Ure v podzemni, avtobiografskem besedilu o materini bolezni Nič se ne zoperstavi noči ter mladinskem delu No in jaz. Roman Zvestobe je izšel leta 2018. V njem se ukvarja z vprašanji zlorabe, krhkosti, ranljivosti in želje po preživetju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan.
Literarni nokturno - Delphine de Vigan: Zvestobe

Kaj pa piše hudobne igre, ki jih hodi gledat ves Pariz, in v njih tako dobro slika ljudi, da se vsi prepoznajo?

Mineva 400 let od rojstva velikana svetovne dramatike, Jeana-Baptista Poquelina Molièra. Njegova Improvizacija v Versaillesu ni le polemika s kritiki, temveč predvsem nekakšna avtopoetika tega gledališkega velemojstra. Neverjetno je, da je Molière v njej postavil na oder samega sebe kot Molièra in hkrati Molièra kot igralca v svoji igri, tako da gre, kot se je izrazil prevajalec igre Aleš Berger, za "teater v teatru na kvadrat". Igra bo novembra ob Slovenskem knjižnem sejmu izšla tudi v knjižni obliki pri Slovenski matici skupaj z igrama Šola za žene in Kritiko Šole za žene.
Literarni večer - Molière: Improvizacija v Versaillesu

SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 16. IN 22. OKTOBROM 2022

16. oktober

Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Fran Milčinski: O golu, operah in radiu

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Sully Prudhomme: Zaupni dnevnik

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Eduard Mörike

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Kalidasa: Letni časi

17. oktober

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Jože Udovič: Darovi

18. oktober

Literarni večer – 21.00 (Ars)
Molière: Improvizacija v Versaillesu

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Delphine de Vigan: Zvestobe

19. oktober

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Ivana Bodrožić: Sinovi, hčere

20. oktober

Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Marie NDiaye

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
George Lamming: V gradu moje kože

21. oktober

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.00 (Prvi)
Samuel Taylor Coleridge: Pesem starega mornarja

22. oktober

Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Marjan Žiberna: Norma

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Eva Pacher: Učiteljica