Boris Pahor je bil prejemnik številnih mednarodnih literarnih in državniških priznanj, pa tudi večkratni nominiranec Nobelove nagrade. Z najvišjimi državnimi odlikovanji sta se mu ob stoletnici požiga Narodnega doma poklonila tudi tedanji slovenski in italijanski predsednik države.
Prav v tržaškem narodnem domu so sinoči priredili tudi spominski večer, kjer so se večnega borca za svobodo, resnico in pravičnost spomnili člani družine ter prijatelji.
Ni naključje, da so spomin na velikega humanista želeli obuditi prav v Narodnem domu, ki ga je Boris Pahor kot otrok videl v plamenih. Dogodek ga je za vselej zaznamoval tudi v literarnem pomenu, saj je trpljenje narodne skupnosti tako predstavil evropski javnosti. "Nekaj zaslug za vrnitev palače v slovenske roke ima tudi moj oče, ki je pisanju podredil vse, celo ljubezen", je v nagovoru dejal Adrijan Pahor. "Njegove ideje prenašam naprej in se ga spominjam z občutkom ponosa, čeprav življenje z njim ni bilo vedno preprosto."
Bil je provokativen in ironičen, je ob obujanju spominov na štiriročno pisanje avtobiografije dejala novinarka Cristina Batocletti, avtorica romana Nikogaršnji sin. Vselej na strani ponižanih, zatrtih ali potisnjenih na rob družbe. "Upreti se totalitarizmom, naj bo to fašizem, komunizem ali kateri koli drug -izem, kot je na primer nacionalizem. Ohranjanje identitete in zaščita manjšin, ki so srž demokracije. Tega me je naučil Pahor."
"Kdo so danes Pahorjevi dediči? O tem se moremo vprašati – pa tudi, ali so obljube in zaobljube samo priložnostna gesta ob smrti velikana ali pa nas res zavežejo k temu, kar smo rekli." Tak je bil opomin pisatelja Marija Čuka, ki s svojimi deli prav tako odstira spomin na bolečo preteklost obmejnega prostora.
Borisa Pahorja se bodo v domačem mestu danes spomnili z literarnim srečanjem, s pogovornim omizjem in razstavo pa se mu bodo zvečer poklonili tudi v evropskem parlamentu v Bruslju.
Razstava je nastala na pobudo poslanca Evropskega parlamenta Matjaža Nemca, ki je lani ob Pahorjevi smrti predlagal, da se ob obletnici priredi posebna slovesnost v njegov spomin. Priložnostno postavitev so si zamislili kot potujočo razstavo, ki bo pozneje gostovala tudi po Sloveniji in drugod po svetu.
NUK posodil del rokopisa Nekropole
Poudarek je na Pahorjevih literarnih delih. Tako jim je za razstavo uspelo pridobiti Pahorjev roman Nekropola v vseh 18 prevodih, na ogled pa bo tudi faksimile prvih štirih natipkanih strani Nekropole, ki jih je Pahor spisal v 60. letih, danes pa jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Razstavljenih bo še nekaj Pahorjevih romanov in drugih literarnih del.
Razstavljenih bo tudi nekaj Pahorjevih nagrad in priznanj, poleg nagrade Evropskega parlamenta državljan Evrope tudi štiri najvišja državna odlikovanja, ki jih je prejel v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Franciji.
Slovita čepica je zdaj muzejski artefakt
Na ogled bo tudi nekaj pisateljevih osebnih predmetov, kot so pisalna miza, tipkalni stroj, očala, čepica in plašč ter nekaj fotografij iz osebnega arhiva. Večino teh predmetov je Pahor podaril po njem imenovani knjižnici na Proseku pri Trstu, od koder so si jih zdaj izposodili za bruseljsko razstavo.
Razstava bo opremljena tudi s panoji, na katerih bo v petih jezikih – poleg slovenščine še v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini – predstavljena Pahorjeva življenjska pot, na ogled pa bo tudi posebna priloga Primorskih novic in Primorskega dnevnika, ki je izšla ob Pahorjevi smrti, so še povedali v Nemčevi pisarni.
Na nocojšnjem odprtju razstave bodo zbrane poleg pobudnika Nemca nagovorili še odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.
Sledilo bo pogovorno omizje, ki ga bo povezovala novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, na njem pa bodo sodelovali senatorka Italijanske republike v Rimu ter Pahorjeva prijateljica Tatjana Rojc, profesorica Univerze v Ljubljani in raziskovalka Marta Verginella, literarna zgodovinarka, profesorica in sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Urška Perenič ter filozof in fotograf Evgen Bavčar, ki je prav tako prejel priznanje Evropskega parlamenta državljan Evrope.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje