Po včerajšnji otvoritvi 75. Frankfurtskega knjižnega sejma je sledila še slavnostna otvoritev 2400 kvadratnih metrov velikega slovenskega paviljona, kjer so se danes zvrstili prvi dogodki v sklopu obširnega programa. Pester program, namenjen predvsem strokovni javnosti, je sestavljalo 14 okroglih miz na temo poglobljenega branja, kulturne politike na knjižnih trgih z nižjimi donosi, vloge promotorjev branja v sodobni medijski krajini, vpliva tehnologij tiskanih in zaslonskih medijev na otroške možgane ter razlik v njihovi uporabnosti v izobraževalnih procesih. Med odmevnejšimi dogodki je bil nagovor pisateljice Margaret Atwood, ki je prek videopovezave podprla Ljubljanski manifest na njegovi predstavitvi na odru Srečka Kosovela.

Margaret Atwood: "Branje nam pomaga razumeti, zakaj ljudje, mi sami in politiki ravnajo in verjamejo, tako kot ravnajo in verjamejo."
Potem, ko so Ljubljanski manifest 10. oktobra predstavili v Ljubljani v Cankarjevem domu, so ga predstavili še v Frankfurtu na okrogli mizi. Dogodek je bil zelo dobro obiskan in od sodelujočih je zaznati zelo dober odziv tudi po zaslugi nastopa priljubljene kanadske pisateljice Margaret Atwood. "Branje na višji ravni je ključ za preživetje demokracij," je v videonagovoru povedala pisateljica. "Branje nas uči, kako razmišljati in kako sprejemati najboljše odločitve, ki temeljijo na našem razmišljanju. Branje nam pomaga razumeti, da obstaja veliko vrst ljudi in veliko različnih osebnosti. Tako lahko razumemo, zakaj ljudje, mi sami in politiki ravnajo in verjamejo, tako kot ravnajo in verjamejo. Demokracija potrebuje ozaveščene državljane, ki so pripravljeni prispevati k skupnosti."

Sorodna novica Ljubljanski manifest o branju na višji ravni: zdrava demokratična družba zahteva vzdržljive bralce

Predstavitev Ljubljanskega manifesta je bil prvi dogodek programa Slovenije kot častne gostje sejma. Kot smo poudarili tudi že v sorodnem prispevku, je eno od glavnih sporočil manifesta, da branje na višji ravni uri analitično in kritično mišljenje ter da je še posebej pomembno v današnji digitalni dobi. Slovenija kot častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma v manifestu poudarja pomembnost poglobljenega branja, saj krepi kritično mišljenje, kognitivno empatijo in socialne veščine, ki so ključne za informirane državljane v demokratični družbi.

Manifest so med drugim podpisali Margaret Atwood kot prva podpisnica manifesta, Slavoj Žižek, Olga Tokarczuk, Georgi Gospodinov, Juergen Boss, Claudia Roth in mnogi drugi. Podprli so ga Nemška akademija za jezik in pesništvo (DASD), Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA).

Knjige, zasloni in otroški možgani: kako daljši teksti vplivajo na razvoj otroških možganov
Na okrogli mizi Knjige in zasloni ter otroški možgani so sogovornice z moderatorjem Miho Kovačem spregovorile o pomenu branja knjig in daljših besedil v otroškem obdobju. Poudarile so, da bralnih kompetenc in literarne socializacije ni mogoče doseči zgolj znotraj digitalnega okolja. Profesorica na Univerzi Goethe v Frankfurtu Cornelia Rosebrock je menila, da je treba spodbujati otroke in mladostnike k branju, zlasti knjig in tiskanih del, s čimer se je strinjala tudi glavna urednica pri založbi Mladinska knjiga Alenka Kepic Mohar. Ob tem je poudarila tudi pomen prostočasnega branja in dobrih zgodb. Po njenem mnenju imajo tudi otroci in mladostniki radi dobre zgodbe, tudi če so dolge, kot primer je navedla knjige o Harryju Potterju.

Profesorica na Univerzi v Zagrebu Anita Peti-Stantić je opozorila, da morajo otroci začeti brati dovolj zgodaj, da navadijo možgane na to dejavnost, sicer je priložnost za razvoj bralnih kompetenc izgubljena. Na Kovačevo vprašanje, ali obstaja nadomestek dolgemu branju, ki bi ga lahko nemara iskali v digitalnem okolju, so sogovornice odvrnile, da ne. Rosebrock je omenila podatek, da v nemških osnovnih šolah vsak peti učenec četrtega razreda še ne zna tekoče brati. Obenem je poudarila prizadevanja šol za več branja. Tako je več osnovnih šol uvedlo 20- do 25-minutno dnevno branje. Tudi sicer meni, da morajo šole prevzeti to nalogo, saj vsi starši niso izobraženi, nekateri prihajajo iz drugih jezikovnih okolij, spet drugi morda finančno ne morejo zagotoviti knjig.

Kljub poudarjanju branja zlasti daljših besedil v tiskani obliki pa so se vsi strinjali, da sodobni čas od otrok terja tudi digitalno pismenost in da bo verjetno prihodnost tudi v šolah hibridna, da pa je treba opozarjati na pomen branja, saj so digitalne tehnologije zelo vabljive in dominantne.

Frankfurtski knjižni sejem ni zgolj kulturni dogodek, ampak je poslovni sejem, namenjen prodaji avtorskih pravic
Zaradi častnega gostovanja je Slovenija letos deležna posebne pozornosti tujih medijev in založnikov. Uspeh našega gostovanja pa se bo zrcalil predvsem v številu prodanih avtorskih pravic za slovenske knjige v tujini. "Vem, da je izgradnja kulturne mreže, kot je uspela nam, tlakovana res s trdim delom, pa ne samo večjih založb, ampak tudi manjših s pomočjo Javne agencije za knjigo. Bili smo enkraten tim. Ko založnik izda knjigo, ki se ji uspe dobro plasirati na tujem trgu, ko je to založnik, ki lepo poskrbi za to knjigo, lepo poskrbi za avtorja, potem vemo, da imamo v tujini v tem trenutku ogromno novih partnerjev in prijateljev," je za TV Slovenija dejala Senja Požar, vodja prodaje avtorskih pravic pri Cankarjevi založbi in Mladinski knjigi.

Drago Jančar za Deutsche Welle: "Ne vem, ali obstaja evropska literatura. Se pa beremo, prevajamo, vedno bližje smo."

Eden najbolj znanih slovenskih pisateljev zunaj domovine Drago Jančar je v današnjem intervjuju za Deusche Welle (DW) o njegovem novem v nemščino prevedenem romanu Ob nastanku sveta dejal: "Pravzaprav imajo vsi moji romani, zgodbe in igre pomen za sedanjost. Ljudje se skozi zgodovino ne spreminjamo toliko. Naše strasti, izdaje, ljubezni in sovraštva so v bistvu enake. Mislim, da moj roman ni zgodovinski, ampak sodoben."

Na vprašanje, ali ga je kot pisatelja nekoč skrbelo vprašanje dobrega in zla, je dejal, da se "glavni junak mojega romana, fant Danijel, zaveda, da sta dobro in zlo v vsakem. Kdor se je do zdaj zdel dober, v naslednjem poglavju naredi nekaj slabega. Dobro in zlo se borita v vsakem od likov. Nič ni jasno: ne v zgodbi ne za nobeno osebo."

Ko se je Slovenija leta 1991 osamosvojila, so Jančarju ponudili mesto ministra za kulturo nove države. "Rekel sem si, ne, to ni zame," je odvrnil. "Jaz sem pisatelj. Kot politik bi se moral ukvarjati s popolnoma drugimi stvarmi. Moral bi se boriti v bitkah, ki jih ne želim. Tako sem ostal pisatelj in mislim, da je bila to prava odločitev. Nikoli ne bi mogel napisati vseh svojih romanov in zgodb, če bi šel v politiko."

Vprašan je bil tudi po tem, ali obstaja evropska literatura. "Ne vem, ali obstaja evropska literatura. Se pa beremo, prevajamo, vedno bližje smo. Nikoli ne bo tako, da bi vsi zares razumeli druge. Če pa ima nekdo iz drugega dela Evrope več razumevanja prek mojih knjig in izkušenj, o katerih pišem, potem je to že veliko." O svojih esejih o družbenih in političnih temah pa je dejal: "Ne morem biti tiho, ko vidim, da gre kaj narobe. Mogoče je to moja izkušnja s prejšnjim sistemom, s katerim nisem bil nikoli zadovoljen. Poznam razliko med avtoritarnim, totalitarnim in nedemokratičnim sistemom ter demokracijo. Poznam oba. In zato menim, da imam pravico o tem spregovoriti."