V slovensko bralsko zavest je stopil leta 1995 z romanom Črna skrinjica, nazadnje je letos pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov roman Juda. Odlomke iz njegovih del bodo brali gledališki igralci, študentje AGRFT in njegovi oboževalci.

Oz se je rodil kot Amos Klausner v Jeruzalemu leta 1939. Izhajal je iz družine učenjakov in učiteljev, nekateri od njih so bili desničarski sionisti, ki so iz Rusije in Poljske v mandatno Palestino (pozneje Izrael) emigrirali v zgodnjih 30. letih minulega stoletja.

Sorodna novica Umrl je Amos Oz, izraelski pisatelj, ki je klical k obnovi človeške solidarnosti

Pri petnajstih letih je prelomil z očetom in družino. Zapustil je Jeruzalem in se odločil za življenje in delo v kibucu, kjer je končal srednjo šolo. S spremembo svojega priimka iz evropskega Klauznerja v izraelskega Oza, ki po hebrejsko pomeni moč, se je obrnil k levičarski miselnosti in se pridružil sionističnemu političnemu gibanju.

Življenje v kibucu

Po opravljeni vojaški obveznosti leta 1961 se je vrnil v kibuc in delal na poljih bombaža. Prve kratke zgodbe je objavil pri zgodnjih dvajsetih letih, potem pa so ga v kibucu poslali na študij v Jeruzalem, kjer je diplomiral iz filozofije in književnosti. Ponovno se je vrnil v kibuc Hulda, kjer je 20 let pisal, kmetoval in poučeval na srednji šoli.

Sorodna novica Amos Oz: Judje so bili neuslišani ljubimci Evrope

Kot rezervist v tankovski enoti se je leta 1967 boril na sinajski fronti in leta 1973 v jomkipurski vojni. Pozneje je deloval na Oxfordu, na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in na univerzi v Colorado Springsu v ZDA. Leta 1986 je z ženo in sinom zapustil kibuc in se zaradi sinove astme odločil za življenje v sušnem mestecu Arad na robu Negevske in Judejske puščave.

Od 60. let preteklega stoletja je bil dejaven v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Za svoje mirovniško udejstvovanje in literarno ustvarjanje, ki je bilo objavljeno v več kot 40 jezikih, je prejel ugledne mednarodne nagrade, med njimi francosko odlikovanje red viteza legije časti, špansko nagrado princa Asturije za književnost, Goethejevo nagrado in nagrado Heinricha Heineja. Več let je veljal za kandidata za Nobelovo nagrado.

Pisal je izključno v hebrejščini. V slovenščino so prevedeni še njegovi romani Panter v kleti, Moj Mihael ter Zgodba o ljubezni in temnini. Ob izidu slovenskega prevoda zadnjega je Oz leta 2012 tudi obiskal Slovenijo.

Drevišnji večer prirejajo Judovski kulturni center Ljubljana, Mini teater in Slovenski PEN.