Danes bomo spremljali predavanje literarne komparativistke, urednice revij Cicido in Ciciban Nane Kisel ter muzikologinje in glasbene pedagoginje Katarine Virant Iršič, ki v Cicibanu in Cicidoju ureja glasbeno rubriko. Njuno predavanje nosi naslov Bogastvo glasbenih in literarnih vsebin za otroke – primer dobre uredniške prakse v revijah Ciciban in Cicido. Reviji Ciciban in Cicido sta tudi prostor srečanja med umetniki in pedagoško stroko ter vir vsebin za ustvarjalce predstav in različnih oddaj za otroke. Ko ju listamo, se porajajo vprašanja. Kako, denimo, se oblikuje otroško občinstvo in kakšna je vzgojna in razvojna vloga umetniških vsebin v življenju otrok?

Nana Kisel pravi, da svoje delo razume kot privilegij, saj z najboljšimi slovenskimi avtorji, ilustratorji in strokovnjaki soustvarja reviji Cicido in Ciciban, ta bo kmalu praznoval 80. rojstni dan.

Kakšna populacija staršev in otrok posega po Cicibanu in Cicidoju?
Ciciban je namenjen šolarjem prve triade, Cicido pa predšolskim otrokom od drugega leta dalje in podobna je tudi struktura naročnikov. V Cicidoju nagovarjamo najmlajše bralce, pa tudi tiste, ki so tik pred vstopom v šolo. Tudi pri Cicibanu je razpon bralcev velik, zato se skušamo z besedili približati tako bralcu začetniku kot tudi že veščim knjižnim moljem. Sicer pa so naši bralci najrazličnejši, saj lahko pridejo otroci z revijo v stik v vrtcu, šoli ali knjižnici.

Sorodna novica Kako v razvoj dojenčka in malčka prinesti kakovostne umetniške vsebine

Kako pomagati staršem, da bi se v skupnem petju in branju lažje sprostili, se povezali z otrokom, razvili pristen stik?
(Majhni) otroci so izredno vedoželjni in radi preživljajo čas s svojimi odraslimi. Če nekaj tega časa redno, vsakodnevno namenjamo knjigam, skupnemu branju pravljic, pesmic, petju in pripovedovanju, sem prepričana, da se bo med otrokom in odraslim samodejno stkala trdna in pristna vez, ki bo obema ostala za vse življenje. To so namreč dragoceni skupni trenutki, kjer ni prostora za težave vsakdanjika in druga bremena. Takrat smo samo mi, otroci in odrasli, ki uživamo v branju oz. poslušanju zgodb; trepetamo z glavnimi junaki, stiskamo pesti za srečen konec, sočustvujemo, se veselimo in občudujemo lepe podobe. Pa kaj, če že dvajsetič beremo, kako Bedanec lovi Kekca! Nemalokrat se tudi zgodi, da se zgodbe izkažejo kot odlično izhodišče za pogovor. Tudi za te trenutke moramo biti hvaležni.

Prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek je v svojem predavanju z naslovom Dojenčkov, malčkov, otrokov svet čustev in spoznanj, na začetku januarja, prav tako v okviru projekta B-AIR, predstavila tudi raziskavo, po kateri imajo otroci staršev z nižjo izobrazbo in manj knjigami ter skupnega branja doma, občutno manjši besedni zaklad ter tudi sicer težje izražajo svoje misli in doživljanje. Kako lahko Ciciban in Cicido vstopata v te družine, s čim lahko navdušimo starše za branje otroških zgodbic in sploh za glasno branje?
Za pozornost bralcev se borimo vsak mesec, z vsako stranjo v reviji. Čeprav sta reviji v osnovi literarni, sta zasnovani z mislijo na prav vsakega otroka. Drugi del namreč prinaša neleposlovna, poljudnoznanstvena besedila in didaktiko, kjer otrok spoznava pisan svet narave in družbe, tehnike, športa … in s tem odkriva tudi svoja zanimanja in interese.

Zavedamo se, da tekmujemo z zabavno elektroniko, ki je barvita, glasna, privlačna, in drugimi oblikami preživljanja prostega časa. Nekdaj je bil Ciciban prisoten v vsakem razredu, v vsaki šolski torbici, saj se je uporabljal tudi kot učni pripomoček, in vsi mi, ki smo z njim rasli, smo ga vsaj poznali. Današnji starši pa ne poznajo nujno Cicibana in Cicidoja. To je za nas velik izziv. Zato se vsakodnevno trudimo in širimo glas o naših revijah, pomenu skupnega branja in branja na papirju, tudi prek spleta. Pripravljamo različne projekte, kot so Cici umetnije ali Cici Vesela šola, snujemo vsebine za strokovno javnost, sodelujemo z vrtci in šolami, saj so ravnatelji, vzgojitelji in učitelji pomembna vez med nami in otroki oz. njihovimi starši.

Katarina Virant Iršič si je ob prevzemu urejanja glasbene rubrike v Cicibanu in Cicidoju želela otrokom, staršem, vzgojiteljem, učiteljem … ponuditi raznovrstne umetniško vredne pesmi. Zato s sodelavci k sodelovanju vabi najpomembnejše skladatelje resne glasbe in pesnike, ki skupaj ustvarijo umetniško dovršene otroške pesmi, ki jih otroci lahko pojejo ter ob njih ustvarjajo.

Nabor novih otroških pesmic, ki ste jih oblikovali, je res velik in pester. V čem vidite njihovo največjo vrednost?
V Cicibanu in Cicidoju smo objavili že približno 400 novih pesmi na umetna in ljudska besedila. Največjo vrednost in hvaležnost čutim do ustvarjalcev, brez katerih teh stvaritev ne bi bilo. Hkrati skrbimo, da se repertoar pesmi širi, saj je lahko spodbuda za nadaljnjo glasbeno ustvarjalnost.

Kaj je vaše temeljno vodilo pri urejanju glasbenih vsebin za najmlajše?
Uredniški koncept temelji na zavesti, da je treba otrokom tudi z glasbenega vidika ponuditi le najboljše. Z izborom skladb in dodatnimi napotki za starše, vzgojitelje in učitelje ohranjamo in spodbujamo senzibilnost otrok.

Kako so se na vaše delo odzvali otroci in kako vzgojitelji, starši?
Odzivi so zelo pozitivni. Imamo redne stike z vzgojitelji, učitelji in starši ob različnih delavnicah, seminarjih, ki jih pripravljamo. Še posebej pomembno je prenašanje bogatega pevskega gradiva na mlade, ki se bodo profesionalno ukvarjali z vzgojo otrok.

Pogovor lahko spremljate na MMC TV in na spletni strani projekta.

Gostjama v studiu lahko zastavite vprašanja prek aplikacije slido.com/ars ali prek e-naslova b-air@rtvslo.si.