Na knjižnem sejmu v Leipzigu vsako leto podelijo tudi nekatere pomembne nagrade v knjižni industriji. Ena najpomembnejših je nagrada sejma, ki jo na prvi dan sejma podeljujejo za izjemne nove nemške knjižne izdaje in prevode. Foto: EPA
Na knjižnem sejmu v Leipzigu vsako leto podelijo tudi nekatere pomembne nagrade v knjižni industriji. Ena najpomembnejših je nagrada sejma, ki jo na prvi dan sejma podeljujejo za izjemne nove nemške knjižne izdaje in prevode. Foto: EPA

V mestu Leipzig napovedujejo, da bo tokratni knjižni sejem s spremljevalnimi prireditvami, kot je eden največjih literarnih festivalov v Evropi Leipzig bere, mednarodni kot še nikoli doslej. Do nedelje se bo predstavilo 2000 razstavljavcev iz 40 držav, tudi Slovenije.

Avstrija se v Leipzigu predstavlja s sloganom
Avstrija se v Leipzigu predstavlja s sloganom "meaoiswiamia", kar v dialektu pomeni "več kot samo mi sami". Poudarjali bodo svoj smisel za humor, uperjenost v prihodnost in sposobnost samokritike. Foto: gastland-leipzig23.at

Niso še dosegli predpandemičnih številk
Za primerjavo, v zadnjem letu pred pandemijo covida-19 leta 2019 se jih je v tem vzhodnonemškem mestu sicer zbralo 2500.

Skupno bo v času letošnjega sejma potekalo kar 2400 različnih dogodkov (od tega jih bo skoraj 30 slovenskih), na 300 lokacijah. Za javnost bosta sejem in spremljajoči bralni festival Leipzig bere odprta do nedelje.

V programu knjižnega sejma v Leipzigu sodeluje več kot 30 slovenskih avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev in urednikov. Predstavili se bodo slovenski avtorji Esad Babačić, Andrej Blatnik, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj, Manica K. Musil, Boris Kolar, Jela Krečič, Cvetka Lipuš, Ana Marwan, Jernej Mlekuž, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Anja Štefan, Agata Tomažič, Anja Zag Golob in Slavoj Žižek. Posebna pozornost bo namenjena tudi Slavku Grumu, Almi M. Karlin, Srečku Kosovelu in Tomažu Šalamunu.

Na stojnici JAK v Leipzigu bodo sicer razstavljene knjige slovenskih avtorjev in avtoric po izboru slovenskih založnikov ter izbor najnovejših prevodov, zlasti v nemščino. V okviru razširjenega literarnega in spremljevalnega programa s slovenskimi avtorji bo Slovenija predstavila tudi najnovejše prevode, je objavljeno na spletni strani JAK.

Leipziško nagrado za evropsko razumevanje je letos prejela ruska pesnica Marija Stepanova. Foto: Leipziger Messe / Jens Schlüter
Leipziško nagrado za evropsko razumevanje je letos prejela ruska pesnica Marija Stepanova. Foto: Leipziger Messe / Jens Schlüter

Generalka za Frankfurt
V Leipzigu bo v petek tudi novinarska konferenca o projektu Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, katerega geslo je Slovenija – Satovje besede. Na novinarski konferenci bo poleg direktorice Javne agencije za knjigo Katje Stergar, obeh kuratorjev, Mihe Kovača in Matthiasa Göritza, nastopil tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos.

Knjižni sejem v Leipzigu velja za najpomembnejše spomladansko stičišče knjižne in medijske industrije ter povezuje bralce, avtorje, založnike in medije – ne samo iz Nemčije, temveč z vsega sveta. Obiskovalcem ponuja vpogled v raznolikost literature, knjižne novosti in jim ponuja nove perspektive.

Ena najpomembnejših nagrad sejma je Leipziška knjižna nagrada za evropsko razumevanje, ki jo prejme tisti, ki prek knjig prispeva k medsebojnemu razumevanju v Evropi, predvsem z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Letos jo je prejela ruska pesnica judovskega rodu, romanopiska in novinarka Marija Stepanova, ki trenutno živi v pregnanstvu v Nemčiji. Nagrado, ki jo spremlja 20.000 evrov, je na otvoritveni slovesnosti prejela za svojo zbirko poezije z naslovom Dekleta brez oblačil.