Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman leta 2018. V slovenščino ga je prevedla Janina Kos, odstira pa do zdaj slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi.

Sorodna novica "Naj bosta zavezništvo in prijateljstvo s knjigami v teh težkih časih še močnejši, kot je običajno"

Alfa Ndiaye se skupaj z najboljšim prijateljem znajde daleč stran od rodnega Senegala. Kot vojak na strani francoskih bojnih sil dneve preživlja vkopan v jarke sredi bojnega polja. Ko njegovega prijatelja v eni od bitk hudo ranijo, mu Ndiaye ne more izpolniti želje in ga odrešiti smrtnih muk. Alfa ne more ubiti svojega brata, ubijanje je greh, norost, ki jo odklanja, dokler prijatelj ne umre, so o knjigi zapisali pri založbi.

Roman je prejel Goncourtovo nagrado dijakov in Goncourtovo nagrado Slovenije. Pisatelj bo obiskal Slovenijo v času letošnjega knjižnega sejma.

Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom
Izginotje Josefa Mengeleja, francoskega pisatelja, novinarja, esejista, scenarista in kolumnista Oliviera Gueza pri založbi opisujejo kot križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler. Roman je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.

V njem Guez zastavlja vprašanja, ki se v evropskem – in širše političnem – prostoru pojavljajo že vse od konca druge svetovne vojne: Kaj se je zgodilo z zloglasnim Angelom smrti? Kako je mogoče, da je kar 30 let ostal na prostosti? In zakaj se je kljub organizirani mednarodni preiskavi izmaknil roki pravice?

"Doslej še neizpisana in predolgo zamolčana zgodba razkriva geopolitične mahinacije glavnih političnih silnic 20. stoletja in pokaže, kako hitro se v človeški zavesti spremeni zgodovinska perspektiva," so zapisali pri založbi. Za roman je pisatelj leta 2017 dobil Renaudotovo nagrado, prevedla v slovenščino pa ga je Saša Jerele.

Presunljiv portret Kamčatke
Ameriška pisateljica Julia Phillips v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti, pravijo pri založbi.

Ko nekega avgustovskega dne na kamčatski obali izgineta dve deklici, sestri, policijske preiskave kmalu zajamejo bližnjo in širšo okolico ter pretresejo tesno povezano žensko skupnost. Med brezplodnim poizvedovanjem, ki se vleče vse leto, se pred bralcem zvrsti 12 zgodb, 12 pričevanj. Vsako je tako ali drugače povezano z izginotjem, obenem pa vsako odstira novo plast kamčatske družbe, dokler se počasi, mesec za mesecem, ne izriše celovita podoba tega kančka sveta.

Izginuli svet so kritiki razglasili za enega najboljših romanov tega leta in ga med drugim nominirali za ameriško državno nagrado za književnost. V slovenščino ga je prevedla Danica Križman.

Vse tri knjige je uredila urednica leposlovja Darja Marinšek, so še sporočili z založbe.