Gibanje Kultura-Natura Slovenija je ustanovitev kresnic napovedalo minuli petek na Kristininem pesniškem večeru, ki so ga v gibanju pripravili v spomin na 155. obletnico rojstva pesnice in učiteljice Kristine Šuler (1866–1959) v njeni rodni Kropi.

Od liričnega pogleda na naravo do poznejših intimnejših izpovedi
V njenih delih so pogosti lirični opisi narave, še posebej se je navduševala nad planinarjenjem, pozneje pa so pesmi postale bolj osebnoizpovedne.

V Muzejih radovljiške občine so ob 150. obletnici njenega rojstva zapisali, da je začela pesniti že pri rosnih 14. letih, in sicer sprva v nemščini. K pisanju pesmi sta jo spodbujala Fran Saleški Finžgar in Andrej Medved. Objavljala je tudi v prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka.

Kaj čaka vsakoletnega lavreata?
Natečaj kresnice bo odprt vsako leto od 17. julija do 25. decembra, kar se navezuje na datum rojstva in smrti pesnice. Razglasitev lavreatov bo vsakoletno na 8. marec, torej na dan žena.

Predsednik gibanja Kultura-Natura Slovenija Slavko Mežek je naznanil, da bo dobitnik priznanja deležen enotedenskega ustvarjalnega bivanja v kulturni rezidenci Mežnarija Kropa, pesniškega večera in natisa nagrajenih pesmi v knjižni zbirki PKD.

Usidranost v Kropi in Stari Gori
Natečaj in nagrada bosta imela domicil v Šmelovi hiši v Kropi, kjer je Kristina Šuler preživela otroštvo, pa tudi v stari šoli na Stari Gori, kjer je z nezakonsko hčerko Kristo našla mir in poučevala naslednjih 25 let.