Po besedah predsednice slovenskega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov Tanje Tuma, ki je vodenje Slovenskega centra PEN prevzela junija, se bodo še naprej bojevali za svobodo govora in enakopravnost ter za književnost. V uvodu je na okrogli mizi povzela zgodovino PEN-a. Prvi PEN-ov klub je bil namreč ustanovljen leta 1921 v Londonu in prvi člani so se opredelili proti vmešavanju PEN-a v politiko. Prelom pa se je zgodil na kongresu Mednarodnega PEN-a leta 1933 v Dubrovniku.

Dogodke na kongresu je povzel pesnik in nekdanji predsednik Slovenskega centra PEN in odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN-a ter od leta 2002 podpredsednik Mednarodnega PEN-a Boris A. Novak. Spomnil je na nemškega dramatika Ernsta Tollerja, ki je v Dubrovnik prišel na lastno pobudo in ne v sklopu nemške delegacije, ki je bila sestavljena iz pronacističnih pisateljev, ter s svojim prepričljivim govorom navzoče prepričal, da je treba obsoditi nacizem.

Obsodba nacizma

Tako se je po Novakovih besedah zgodila prva pomembna javna obsodba nacizma v mednarodnem prostoru, in to je temeljni kapital, iz katerega črpajo še danes.

Kako je doživljala vlogo PEN-a v času vojn v nekdanji Jugoslaviji, je povedala antropologinja in klasična filologinja ter pisateljica Svetlana Slapšak. Kot je dejala, se je slovenski PEN obnašal popolnoma drugače kot srbski ali hrvaški. Pomagal ji je materialno, pa ne le njej, ampak še številnih drugim. Edini se je držal načel PEN-a, njegovi člani so imeli tudi veliko poguma.

Za zaščito novinarjev

Pravnik, diplomat in pisatelj Iztok Simoniti, tudi avtor knjige Vode svobode, je spregovoril o tem, kako lahko PEN zaščiti resnico in zakaj mora podpirati demokracijo. Menil je, da PEN ne more biti nepolitična organizacija in da se mora z vsemi mogočimi silami bojevati za človeško svobodo. Opozoril je na preganjanje novinarjev v Srednji Evropi in poudaril, da bi morala iti skrb PEN-a tudi v zaščito novinarjev ter svobode vsakodnevnega govora.

Govorili so tudi o vlogi, ki jo je slovenski PEN pod Novakovim vodstvom odigral v Sarajevu v 90. letih preteklega stoletja. Novak je spomnil, kako so začeli organizirati pomoč za begunce in kako so jim pozneje finančno pomagali Mednarodni PEN in druge organizacije. Kot je dejal, je šlo po mnenju Mednarodnega PEN-a za največjo humanitarno akcijo v zgodovini te svetovne pisateljske organizacije.

Iztok Simoniti: EU ne temelji na krščanstvu

Dotaknili pa so se tudi vprašanja, ali je mogoče prihodnost EU-ja graditi na krščanskih vrednotah. Kot je dejal Simoniti, Evropska unija, njena svoboda in liberalnost temeljijo na tradicijah, ki po njegovem mnenju nimajo povezave s krščanstvom.

Ideje, da bi morali prihodnost Evrope oblikovati na krščanskih vrednotah, prihajajo iz Srednje Evrope, iz držav, kot so Poljska, Madžarska, Slovenija. To torej predlagajo države, ki ne zmorejo vzpostaviti demokracije, ki najboljše brani vsako prebivalstvo. Sam meni, da prihodnosti Evrope ni mogoče graditi na krščanskih vrednotah.

Plemenita načela

In kako naj se PEN dvigne nad dnevne spore in uveljavlja plemenita načela Temeljne listine PEN-a? Svetlana Slapšak meni, da je najpomembnejši osebni pogum in da je v najhujših okoliščinah najpomembnejša osebna iniciativa.

Novak je dodal, da je v težkih časih knjiga tista, ki rešuje človeški smisel. Simoniti pa je menil, da bi PEN moral večino svojih energij usmeriti v obrambo demokracije, ki omogoča organizacijo življenja, kjer se ni treba pobijati med seboj ne glede na to, ali je kristjan, ateist, Jud ali musliman, Slovenec, Portugalec ali Estonec.