Leta 2019 je odločitev Švedske akademije, da Handke prejme Nobelovo nagrado za literaturo, po svetu sprožila žolčno razpravo. Handke je namreč med vojno na območju nekdanje Jugoslavije in po njej izražal močno solidarnost s Srbijo. Po mnenju njegovih kritikov je zmanjšal pomen ali zanikal vojne zločine, ki jih je med vojno v nekdanji Jugoslaviji zagrešila Srbija. Leta 2006 je imel na pogrebu Slobodana Miloševića tudi govor ter v njem povedal, da je sam "bil blizu Jugoslaviji, blizu Srbiji, blizu Slobodanu Miloševiću".

V Banjaluki, prestolnici Republike Srbske, je Handke v petek prejel red Republike srbske, ki mu ga je izročila predsednica Republike srbske Željka Cvijanović; zahvalila se mu je za "razumevanje, ki ga je izkazal z zastopanjem pravičnih srbskih interesov". Republika srbska je avstrijskega pisatelja nagradila za "izjemno delo in prispevek na področju kulturnega in duhovnega razvoja, ter za izjemen prispevek in krepljenje vezi z Republiko srbsko."

"Prejšnjo noč nisem spal, a sem tu. Odločil sem se, da pridem, in srečen sem," je po navedbah lokalne televizije v Banjaluki izjavil Handke. "To je zame pomemben trenutek."

Še isti dan je obiskal Višegrad, kjer mu je režiser Emir Kusturica izročil veliko nagrado Ivo Andrić; podeljujejo jo za najboljšo knjigo, ki je v določenem letu izšla v Srbiji ali Republiki srbski. Handkeju je nagrado prinesla knjiga, ki je pod izvirnim naslovom Das zweite Schwert: Eine Maigeschichte izšla februarja lani. V srbskem prevodu Žarka Radakovića pa je pod naslovom Drugi mač: Majska povest izšla pri založbi Laguna.

Sorodna novica Nobelovec Peter Handke vendarle ostaja avstrijski državljan

V nedeljo je bil pisatelj v Beogradu, kjer mu je srbski predsednik Aleksandar Vučić izročil odlikovanje Karađorđeva zvezda. Odločitev, da Handkeju podeli najvišje državno priznanje v Srbiji, je sicer Vučić sprejel že lani, vendar Handke tedaj ni mogel pripotovati v Beograd. "Za Srbijo je pravi prijatelj, preizkušen in vztrajen tudi v najtežjih časih," je takrat dejal Sima Avramović, vodja odbora, ki podeljuje odlikovanja. "Srbsko resnico je v celoti zagovarjal tudi takrat, ko mu je to prineslo veliko neugodja in nasprotovanja, tudi po prejemu Nobelove nagrade," je še dodal.

Srbski predsednik je Handkeja odlikoval za "izjemen prispevek k predstavljanju Srbije v javnosti in v polju kulture ter za osebno vztrajnost pri brezkompromisni odgovornosti do resnice", povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Jeza in odpor v Sarajevu
V Sarajevu so se sicer na Handkejev obisk odzvali odklonilno in s prizadetostjo. Lokalni mediji so ga dosledno označevali kot "zanikovalca genocida". Postavitev Handkejevega spomenika v Banjaluki so opisali kot "sramotno dejanje". V Kantonu Sarajevo in v Tuzli so Handkeja že dan po prejetju Nobelove nagrade razglasili za persono non grato.

"To je vprašanje odkritega poveličevanja in slavljenja zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu ideje, ki na žalost nikoli ni bila dokončno poražena. V tem smislu poveličevanja nasilja v devetdesetih je treba razumeti ta obisk," je za Radio Slobodna Evropa komentiral Emir Sulajgić, direktor Spominskega centra Srebrenica-Potočari. "In poveličevanje preteklega nasilja praviloma pomeni napoved nasilja v letih ali desetletjih, ki prihajajo. Merilo odnosa večinske srbske oblasti do Nesrbov sta Ratko Mladić in Milan Lukić ‒ to je sporočilo, ki ga širita Milorad Dodik in Peter Handke."