Med letošnjimi trinajstimi dobitniki in dobitnicami nagrade je tudi slovenska avtorica Anja Mugerli, nagradili so jo za zbirko kratkih zgodb Čebelja družina.

V vseh njenih delih se pojavlja motiv družine
"V bistvu se v vseh treh knjigah, ki sem jih napisala, pojavlja motiv družine – tudi v tej knjigi, ki je prejela nagrado. Odnosi med družinskimi člani, takšni in drugačni, to je tema, o kateri rada pišem, in mislim, da se bom še vračala k njej," je nagrajenka povedala za Televizijo Slovenija.

Nagrada pomeni priznanje novim in obetavnim avtorjem iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, so sporočili z ministrstva za kulturo. Zbrane je nagovoril minister za kulturo Vasko Simoniti.

Nagrado za književnost podeljujejo od leta 2009, vsako leto skupine držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, po sistemu rotacije predlagajo svoje kandidate.

"Mislim, da mi bo ta nagrada prinesla dosti priložnosti tudi na področju prevodov, nekaj se o tem že govori, tako da se zelo veselim," je še dejala Anja Mugerli.

Sorodna novica Anja Mugerli dobila nagrado EU-ja za književnost

Do zdaj so nagrado prejeli trije slovenski avtorji: Nataša Kramberger za delo Nebesa v robidah (2010), Gabriela Babnik za roman Sušna doba (2013) in Jasmin B. Frelih za roman Na/pol (2016). Med letošnjimi slovenskimi nominiranci so bili še Davorin Jenko z zbirko kratkih zgodb Psihoporn, Gašper Kralj z romanom Škrbine in Jernej Županič z romanom Behemot.

"Ta nagrada je odličen znak za večjo podporo za knjige, da bodo na voljo tudi v drugih jezikih, ne samo v slovenskem, ampak v italijanskem, francoskem, angleškem in vseh drugih in za nas je velika odgovornost, da jih podpremo, da jim damo priložnost, da se dotaknejo veliko ljudi," pa je za TV Slovenija komentirala evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel.

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, so poleg Anje Mugerli nagrado dobili še Tom Kuka (Albanija), Aram Pachyan (Armenija), Georgi Bardarov (Bolgarija), Lucie Faulerová (Češka), Sigrún Pálsdóttir (Islandija), Laura Vinogradova (Latvija), Lara Calleja (Malta), Frederico Pedreira (Portugalska), Dejan Tiago Stanković (Srbija), Maxim Grigoriev (Švedska), Gerda Blees (Nizozemska) in Amine Al Ghozzi (Tunizija).

"Kaj je imenitnejše, ko beremo fikcijo, kot to, da v njej odkrivamo tisto, kar je v nas samih, pa tega nismo znali povedati. Kaj je lepšega, ko v knjigi odkrijemo del sebe, kar pomeni, če se oprem na moj poklic zgodovinarja, da leposlovna knjiga govori o času – zgodovini v vsakem trenutku, in to o tistih subtilnostih v človeku, ki jih zgodovinar zaradi zavezanosti tako imenovanim stvarnim virom največkrat ne more zaobjeti. In zato je v resnici literarno delo pogosto bolj resnično kot zgodovina sama. Vse to in seveda še veliko drugega najdemo v knjigah. Tako je moč sklepati, da tudi iz knjig današnjih nagrajencev seva svojevrstna zapeljivost, ki vabi bralce k srečanju s svojevrstno energijo, ki je ni vedno moč v celoti pojasniti," je v nagovoru med drugim povedal minister za kulturo dr. Simoniti.

"Knjige nas obvarujejo pred sploščenostjo sveta"
Spomnil je, da v Evropi vsako minuto izide nova knjiga. "Ob tem pa se pojavljajo tudi vprašanja, zakaj še knjižnice, zakaj sploh brati knjige. Mislim, da sem dal vsaj delen odgovor tudi s tem, kar sem povedal. Najbolj jasen odgovor na to pa je, da nas knjige obvarujejo pred poenostavitvami, obvarujejo nas pred spletnim minimalizmom in pred sploščenostjo sveta," je še dejal.