V svet bodo revijalno noviteto pospremili nocoj ob 19. uri v Baru Cukrarna.

Svoj prvi izvod je Cukr sicer dočakal že pozimi, v dogodkom nenaklonjenih časih, zato se z drugo številko in nocojšnjim odprtjem poklanjajo tudi prvi številki. Prva, zimska, številka je imela osrednjo temo Prostor, rdeča nit Cukra 2 pa je Gender – vprašanje družbenega spola, kakor se kaže v umetnosti, družbi in popularni kulturi.

Skupaj z revijo bodo predstavili tudi katalog Vračanje pogleda, ki spremlja trenutno razstavo v Cukrarni. Prav ta razstava je bila izhodiščna točka razmisleka pri snovanju Cukra 2: kako misliti ženske v umetnosti, kako misliti ženske – ter kako sploh misliti družbeni spol. Revijo in katalog bosta predstavili odgovorna urednica Cukra, Manca G. Renko, ter ena od kustosinj razstave in umetniška vodja Cukrarne, Alenka Gregorič. Obenem bodo navzoči tudi avtorice, avtorji in umetnice, ki so sodelovali pri obeh projektih.

Drugo številko Cukra sestavljajo dela več kot tridesetih avtoric in avtorjev, med njimi so Dino Pešut, Anja Zag Golob, Mojca Kumerdej, Eva Mahkovic, Slavoj Žižek, Luka Hernet, Ena Jurov, Kladnik&Neon, Jedrt Maležič, Katja Perat, Iza Strehar, Ana Lucija Šarić, Anja Šlibar, Luka T. Zagoričnik in Ulay.

"Gender je nekaj, kar vpliva na prav vsakogar med nami, zato je tudi Cukr 2, ki ga tematizira, zastavljen široko, v upanju, da ga bodo ljudje z užitkom in na dušek lahko prebirali na dopustu – a ga nato tudi spravili na knjižno polico, s katere ga bodo še večkrat vzeli ter določene dele prebrali s predanostjo in poglobljenostjo, ki ju potrebujejo. Ker gre za kompleksno, široko in razvijajočo se temo, revije ne vidim kot zaključeno delo, ampak kot vabilo k razmisleku o lastni poziciji in o položaju ljudi okoli nas," je povedala Manca G. Renko.

Fotoreportaža bralke in bralce tokrat popelje v Maribor, k bandu .travnik, ki je s svojim prvencem Pubeci ne jočejo uglasbil zvok fantovskega čustvovanja, v poglobljenem glasbenem intervjuju pa sta Kali Malone in Stephen O’Malley spregovorila o tem, kako lahko skozi lastne čustvene in življenjske izkušnje dekodiramo umetnost.

"Objavljena sta popkulturni esej o Buffy – Izganjalki vampirjev kot (spodleteli?) feministki in intervju z ameriško umetnostno zgodovinarko Jasmino Tumbas, ki tudi skozi popikone razčlenjuje emancipatorne umetniške prakse v socialistični Jugoslaviji. V slovenščino sta bila prevedena dva ključna eseja, ki tematizirata ženske v umetnosti ter žensko seksualnost kot delo," opisujejo.

Prvi esej, Ženske na sliki, britanske umetnostne zgodovinarke Catherine McCormack govori o načinih, kako se na novo nauči opazovati in kritično analizirati upodobitev žensk v klasični (in sodobni) umetnosti. Drugi esej je prevod kultnega dela Silvie Federici Zakaj je seksualnost delo, opremljen z vizualnimi intervencijami feminističnega kolektiva Sve su to vještice. Objavljajo tudi esej Slavoja Žižka o spolno zaznamovani vojni retoriki, kakor se kaže v vojni v Ukrajini, ki korespondira z delom ukrajinskega umetnika Nikite Kadana. Z različnih strani temo Gender osvetljujejo tudi kolumne, pesmi in mini scenarij.

Sorodna novica Alenka Gregorič: "Umetnost mora biti zrcalo družbi"

Alenka Gregorič pravi, da je njihova želja, da revija vsebine galerijskih prostorov razširi tudi zunaj zidov Cukrarne in "da sodobni umetnosti namenimo prostor za diskurz o širšem družbenem, političnem in kulturnem kontekstu, v katerem nastaja. S smernicami in vsebinami Cukra želimo slediti osnovnemu poslanstvu Cukrarne – spoštovanje raznolikosti, spodbujanje razmisleka o nujnosti sodelovanja in ne nazadnje približevanja sodobne umetnosti različnim javnostim."

Uredniški odbor revije "o umetnosti in življenju – njunih stičiščih, odvodih, razhajanjih ter dopolnjevanjih" poleg Alenke Gregorič sestavljata še Jela Krečič in Blaž Peršin. Likovno uredništvo nastaja pod taktirko Ajdina Bašića.

Na nocojšnjem dogodku bodo predstavili tudi več kot 350 strani obsežen katalog razstave Vračanje pogleda, ki je nastal v souredništvu Alenke Trebušak in Mateje Podlesnik. V katalogu objavljajo besedila Barbare Borčič, Nadje Gnamuš, Leva Krefta, Lilijane Stepančič in Alenke Trebušak, ki osvetljujejo obdobje in čas, ki ga zajemajo razstavljena dela.