Razstava z naslovom Slovenske knjige tiskarne Wellisch v Monoštru je na ogled v prostorih Zveze Slovencev na Madžarskem.

Tiskarna Wellisch je veljala za eno takrat najpomembnejših v Železni županiji. Do danes se je ohranilo več kot sto tiskovin iz te delavnice. Razstava v Monoštru je rezultat raziskave, ki jo je po naročilu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota opravil dr. Albert Halasz, finančno pa jo je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Molitveniki, pesmarice, pobožne knjige
Prva znana tiskovina v slovenščini, ki jo je natisnila tiskarna Wellisch, je iz leta 1895 in nosi naslov Kratki krsztsanszki navuk za malo deczo. Tudi sicer so pri Wellischu natisnili veliko slovenski molitvenikov, pesmaric in pobožnih knjig, med letoma 1899 in 1922 pa tudi prvi koledar v prekmurščini.

Knjige so bile skromne, manjše, tanke, nekatere pa tudi razkošnejše, kar po Halaszovih besedah kaže na poznavanje obrti teh knjigovezcev. "To so knjige, ki so bile vezane v platno ali kožo, tudi okrašene s slonovino, pozlačene, z obrobami, panti, verižicami, emajliranimi slikami," je pojasnil novinarjem.

O tiskarju doslej ni bilo veliko znanega
Večino Wellischevih tiskovin v prekmurščini hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. O tiskarju doslej ni bilo veliko znanega, je pa bibliotekarka Nikica Brumen iz Murske Sobote že leta 1971 zapisala, da bi ga bilo smiselno raziskati, če je že natisnil toliko knjig v slovenščini.

Halasz je v raziskavi ugotovil, da je v soboški pokrajinski in študijski knjižnici shranjenih 14 knjig in Wellischev prvi koledar v prekmurščini z naslovom Dober Pajdas Kalendarium. Večina izvodov koledarja je sicer v Nacionalni knjižnici v Budimpešti, so pa na ogled tudi v digitalni knjižnici dLib.

"Izkazalo se je, da sta bila pravzaprav dva tiskarja Bela Wellisch: prvi je bil knjigovez iz Sombotela, drugi pa je bil Bela Wellisch, ki je začel delovati v Monoštru. Tam je odprl trgovino, papirnico in knjigoveznico ter čez slabo leto še tiskarno," je pojasnil Halasz.

Tiskar in knjigovez ter tudi podžupan
Domnevajo, da je šlo dejansko za širšo družino knjigovezcev, torej da so se s to dejavnostjo ukvarjali morda tudi bratje, sestre, sinovi. Po obdelavi vseh podatkov so ugotovili, da je bil Bela Wellisch ugleden meščan Monoštra. Bil je ne le tiskar in knjigovez, ampak tudi podžupan, dobrotnik in predsednik mnogih društev. Imel je papirnico, najverjetneje tudi knjižnico, kjer je izposojal knjige, je dejal Halasz.

Razstava bo do konca februarja na ogled v Slovenskem domu v Monoštru, potem pa jo bodo preselili v Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota.