Če želijo ženske v BiH-u narediti rekonstrukcijo dojk po raku, morajo to storiti zasebno, v tuji državi, najpogosteje na Hrvaškem – tako pisateljica in pesnica iz Mostarja Senka Marić opisuje usodo žensk, ki v njeni domovini – Bosni in Hercegovini – zbolijo za rakom dojk.

Ta tema je bila do pred kratkim za bosensko-hercegovsko književnost tabu, a to zdaj spreminja prvi tovrstni roman Senke Marić Kintsugi telesa. Avtorica je navdih za naslov našla v japonski umetniški tehniki popravljanja razbitih keramičnih predmetov s tekočim zlatom ali platino, katere cilj je, da se s poudarjanjem poškodovanih mest, in ne z njihovim skrivanjem, poudari preteklost predmetov. Tako kot se razbiti deli posod lepijo nazaj, lepi v romanu Kintsugi telesa dele svoje razbite psihe in poškodovanega telesa glavna junakinja.

"Osnovna tema romana je bolezen rak dojke. O tem mi je bilo pomembno govoriti iz več razlogov. Prvi je očiten; o takšnih stvareh, o bolezni, se na splošno ne govori javno, še posebej ne o bolezni, ki popolnoma spremeni žensko telo. Ženski karcinomi so še večji tabu od drugih, zato ker resnično zaznamujejo in spremenijo, lahko rečemo deformirajo, žensko telo. Prav tako mi je bilo pomembno, da spregovorim o tem, da je žensko telo, ki gre skozi te spremembe, še vedno lepo telo. Naša ženstvenost, naš ženski jaz ne izhaja iz oblike ženskega telesa in ne glede na to, kakšno obliko imajo naša telesa, me smo še naprej popolnoma lepe in popolnoma ženske," poudarja pisateljica.

Po rekonstrukcijo dojk v Zagreb
Marićeva v romanu govori o ženski, ki mora po opravljeni operaciji v Mostarju na rekonstrukcijo dojke v Zagreb: "Rekonstrukcija dojk za ženske v Bosni in Hercegovini ni predvidena z zdravstvenim zakonom, to se na neki način očitno šteje za luksuz. Če želijo ženske v BiH-u narediti rekonstrukcijo dojk po raku, morajo to narediti zasebno v tuji državi." Tukaj ne gre za luksuz, poudarja Marićeva, ampak za doživetje svoje lastne podobe, svoje vizualne identitete: "Ne gre le za dejstvo, da me kot ženske želimo imeti dojke, ne gre za našo nečimrnost. Tukaj gre za zelo pomembno vprašanje naše vizualne identitete, osnovnega načina, kako zaznavamo, kdo sploh smo in kje smo v svetu. Tako da menim, da bi v Bosni in Hercegovini zdravstvene institucije in pristojni ljudje vendar morali malo več skrbeti za to, koliko je ohranitev oblike telesa, ki smo ga dobili od narave, pomembna za žensko."

"Poleg tega," nadaljuje avtorica, "se mi zdi pomembno dejstvo, da nam družba narekuje, kako naj bi bile videti. Moje osebno prepričanje je, da se bolezen pojavi kot določen proizvod neskladnosti, ki ga imamo sami s sabo." Tako se v romanu pojavijo tipične vloge iz naših prostorov, skrbna mati, ki je vedno podpora, in oče, ki ima resne težave z alkoholom, medtem ko družba to ignorira: "Spominjam se iz otroštva, čeprav menim, da je bilo tako tudi v drugih delih Jugoslavije enako kot v mojem Mostarju, da se je za ljudi, ki pijejo vsak dan, reklo, da ima rad pitje. Ni se reklo, da je alkoholik, ampak da ima rad pitje. Nekdo ima rad tenis, drugi ima rad nogomet, on pa ima rad pitje – kot da gre za isto stvar."
Roman Kintsugi telesa, ki s tematiko delno spominja na uspešnico Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, lahko preberemo v slovenščini v prevodu Aleksandre Rekar. Jerica Šemerl Harmel, urednica romana Kintsugi telesa, vidi skupne točke teh dveh romanov in sklene, da se odpira neki tak prostor za dialog, da se spregovori tudi o temah, ki so bile predtem nekako tabu. Za roman Kintsugi telesa je Senka Marić dobila nagrado Meša Selimović.

Lana Bastašić: Ujemi zajca
V slovenskem jeziku smo te dni dobili še en prevod, in sicer prav tako nagrajenega romana Ujemi zajca banjaluške avtorice Lane Bastašić. Prevajalka Dijana Matković pojasnjuje, da gre za določeno alegorijo romana Alica v čudežni deželi, v katerem je čudežna dežela Bosna, v katero se glavna junakinja vrača, da bi z nekdanjo najboljšo prijateljico naredila svojevrsten road trip: "To je res odlično napisana knjiga, ker je tako mojstrsko nakvačkana skupaj, te preseneti. Zanimiv road trip je to." Mlada pisateljica je za svoj roman Ujemi zajca dobila nagrado Evropske unije.