Četrta sveža izdaja je Cona, delo francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je postavljeno v širši sredozemski prostor.
Knjiga francoskega avtorja – in predlanskega gosta festivala Fabula – Mathiasa Enarda, ki je slovenskim bralcem znan že po romanu Kompas, tokrat vabi na 517 kilometrov dolgo potovanje z vlakom, ki ga opisuje na ravno toliko straneh romana. Obenem je njegov monolog tudi mentalno potovanje skozi čas in prostor t. i. cone – razširjenega sredozemskega območja kot zgodovinskega prostora konfliktov in nasilja ter okrutnosti vse od starih Grkov do 20. stoletja, je povedala prevajalka Suzana Koncut.
Opisano težko ozadje avtor po prevajalkinih besedah prepleta z lažje berljivo osebno zgodbo Francisa Servaina Mirkovića, tajnega agenta, pol Francoza in pol Hrvata, ki potuje z vlakom od Rima do Milana. Urednik Andrej Ilc in prevajalka sta opozorila še na številne literarne reference, od Homerjeve Iliade – roman ima tako kot Iliada 24 poglavij – do del Danteja in Rilkeja, obenem pa tudi na avtorjev svojevrsten slog. Prav ta je tako prevajalki kot lektorici predstavljal velik izziv, saj avtor postavlja ločila po svoje.
Tudi na slovenskih odrih zelo priljubljena francoska dramatičarka Yasmina Reza se tokrat predstavlja z romanom Babilon, v katerem opiše nedolžno sosedsko zabavo, ki se sprevrže v katastrofo. To je avtoričin prvi poslovenjeni roman od treh, drugi se še prevaja. Pod oba prevoda se podpisuje Janina Kos. Kot je povedala, lahko najdemo v romanu številne tako tematske kot strukturne vzporednice z njenimi dramami, v katerih prav tako piše o problematiki sobivanja. Roman skače iz prizora v prizor, veliko je dialogov, besedilo bi po prevajalkinih besedah zlahka prestavili na oder.
Pisanje avtorice Arundhati Roy bi po besedah urednice Darje Marinšek težko razmejili od njenega aktivizma. Prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica je njeno pisavo označila kot kreativni kaos, znotraj katerega poskuša orisati Indijo skozi zgodovino, zaznamovano s političnimi krizami, vojnami, verskimi spopadi in norostjo. Po prevajalkinih besedah veliko pove avtoričin stavek, da moraš, če želiš povedati neko razbito zgodbo, "postati ne vsi, ampak vse".
Roman irske pisateljice Sally Rooney Normalni ljudje je po besedah urednice pobral vrsto pomembnejših literarnih nagrad, revija Guardian ga je uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Po besedah prevajalke Vesne Velkovrh Bukilica je težko reči, kaj točno je tisto, kar tako pritegne bralca. Avtorica govori o prastarih rečeh, kot so medosebni odnosi, v jeziku sodobnih družbenih omrežij, je pojasnila. Povedala je, da se avtorica, ki jo nekateri primerjajo z Jane Austen, med drugim boji pompoznosti osebnih izjav svojih likov, zato se v dialogih izogiba narekovajev.
Vsebinski magnet bi po prevajalkinem razmišljanju lahko bila nepoimenovana duševna rana protagonistk, "ki bralca vleče kot črna luknja", lahko pa tudi njuno opolnomočenje, ki ga iščeta sodobni junakinji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje