Vlada je leto 2023 na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto. Gre za poklon njegovi ustvarjalnosti in vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Počastitev Kajuhovega leta na najvišji državni ravni je poklon pesnikovi družbeno angažirani ustvarjalnosti in povezovalni vlogi njegove poezije, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje.

Sorodna novica Sto let partizanskega lirika Karla Destovnika - Kajuha: "Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti"

Slavnostna akademija Samo en cvet, ki se bo začela ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je nastala po scenariju in v režiji Nine Šorak ter ob sodelovanju vrhunskih dramskih igralk in igralcev, glasbene zasedbe Bossa de Novo, Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj s solistko Ditko Čepin in pianistom Gorazdom Čepinom ter drugih.

Posnetek prireditve si bo mogoče ogledati ob 22. uri na Drugem programu Televizije Slovenija.

Poleg slavnostne akademije si je mogoče v preddverju velike dvorane državnega zbora vse do petka ogledati priložnostno razstavo Sto dejstev o Kajuhu, na kateri je predstavljenih sto ilustriranih kratkih zapisov s poudarki iz Kajuhovega življenja in literarnega ustvarjanja. Razstava avtorice Špele Poles je nastala pod okriljem Občine Šoštanj. Prvič je bila postavljena na Trgu svobode v Šoštanju decembra lani, ob stoletnici Kajuhovega rojstva. Ob razstavi je izšla tudi istoimenska knjiga.

Sorodna novica Velika razstava o Karlu Destovniku - Kajuhu, "pesniku upora evropskega formata"

Pesnik, ki se je izražal pod številnimi psevdonimi – med njimi so Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh – se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let in blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjami. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt.

Kajuh, pesnik upora in upanja, velja za najimenitnejšega in najbolj priljubljenega predstavnika slovenske partizanske lirike ter enega najvidnejših pesnikov upora v Evropi. V svoji poeziji je izrazil hrepenenje po lepšem in pravičnejšem svetu. V zgolj šestih letih je ustvaril več kot 150 pesmi, več kot polovica jih je uglasbenih. Po Kajuhovi smrti so v Sloveniji izšli številni ponatisi njegovih pesmi, njegova poezija je prevedena tudi v številne tuje jezike.

Pred vojno je objavljal v revijah Mladi Prekmurec, Sodobnost in Slovenska mladina ter pozneje v ilegalnem časopisu Slovenski poročevalec. Pisal je pesmi s tematiko narodnoosvobodilnega boja, pa tudi ljubezenski pesmi. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v vojnih razmerah. Številne njegove pesmi so tudi uglasbene. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla leta 1945 v Ljubljani. Ob 70-letnici pesnikove smrti je izšla knjiga Ljubimca z Vošnjakove, ljubezenska korespondenca Karla Destovnika – Kajuha in Silve Ponikvar.

Iz njegovih verzov odzvanjata tako brezmejna žalost kot brezmejna sreča, v njih najdemo splet družbenega aktivizma in intimne izpovedi, kar je redko za ustvarjalnost tistih let. Družbeni kontekst izraža skrajno občutljivo – boleče zaradi krivic, ki so jih deležni predvsem ljudje revnejših slojev, in s hrepenenjem po boljšem svetu, ki ga je treba na novo zgraditi, so o pesniku zapisali pri Narodni univerzitetni knjižnici (NUK).

Kulturni in umetniški program TV Slovenija je stoto obletnico rojstva Karla Destovnika – Kajuha zaznamoval z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića.