Posvet je bil nadaljevanje okrogle mize Jezik in spol, ki sta jo lani oktobra skupaj pripravili Filozofska fakulteta in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU-ju. Organizatorji so si želeli razgrniti argumente v iskanju dialoga za premoščanje nesporazumov in pregrete polemike.

Podpredsednik SAZU-ja Peter Štih, ki je v senatu Filozofske fakultete glasoval za sklep, je prepričan, da je bila odločitev prava, pa tudi odločitvi senata Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede, ki sta sprejeli podobno odločitev. Drugo vprašanje je, ali je bila izbrana rešitev najboljša, prepričan pa je, da jezik in njegova družbena vloga ne moreta biti le v domeni jezikoslovcev, čeprav imajo ti pri tem pomembno vlogo.

Čeprav še noben sklep senata Filozofske fakultete ni sprožil toliko pozornosti, ga številni, ki v javnosti o njem razpravljajo, še vedno niso prebrali, pa je poudaril dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar. Odločitev senata se nanaša le na interne pravilnike, v drugih zapisih in imenovanjih se slovnični spol uporablja izmenično.

Naivno bi bilo pričakovati, da bo odločitev senata imela daljnosežne posledice, saj je neenakopravnost med spoloma globoko zakoreninjena. Kot je opozoril Rastko Močnik, je globlja od razrednih delitev. So pa odzivi od lanskega leta pokazali na posebnosti in paradokse jezika ter pravilnikov, je poudaril pobudnik posveta Boris A. Novak. Tajnica dekanata Filozofske fakultete je še vedno tajnik v nekaterih drugih dokumentih.

Bolje bi bilo, če bi se sklep senata Filozofske fakultete preklical, je prepričana jezikoslovka Saška Štumberger. Sklep ni ženskam prinesel ničesar, prav tako pa ni dobro, da se tovrstne smernice krepijo institucionalizirano. Opozorila je tudi na neustrezno sklicevanje na spolno občutljivo rabo jezika na primeru Fakultete za socialno delo.

Ukrep senata Filozofske fakultete je koristen eksperiment, ki ga moramo spremljati in kontrolirati, pa je opozorila jezikoslovka Vesna Mikolič. S spolno občutljivo rabo jezika se v Sloveniji moramo ukvarjati, vprašanja so odprta, gre tudi za širše vprašanje civilizacijskega razvoja.

Nekaj utrinkov posveta je zbranih v oddaji Jezikovni pogovori: