Sorodna novica Napadalca na Salmana Rushdieja obtožili poskusa umora

Med uvodnim nagovorom oz. napovedjo Rushdiejevega nastopa v mestecu Chautauqua v zvezni državi New York je na oder pridrvel 24-letni Hadi Matar ter britansko-indijskega pisatelja od deset- do petnajstkrat zabodel. Rushdieja so prepeljali v bolnišnico, kjer prestaja operacijo; najverjetneje bo izgubil eno oko, poškodovana pa ima tudi jetra in roko. Motiv za napad za zdaj ni znan.

Fatva je "kot krogla, ki ne bo mirovala, dokler ne doseže svojega cilja"
V skoraj polstoletni karieri je bil Salman Rushdie zaradi svojega dela že večkrat tarča groženj s smrtjo. S svojim drugim romanom, Otroci polnoči, je leta 1981 osvojil Bookerjevo nagrado – a do danes najkontroverznejši je njegov četrti roman, Satanski stihi, iz leta 1988, ki je sprožil svetovni vihar, kakršnega dotlej literarni svet še ni videl. Številne muslimane je roman razburil, češ da je upodobitev preroka Mohameda v njem bogokletna. Med drugim jih je zmotilo to, da imata prostitutki v romanu imeni dveh Mohamedovih žena. Naslov knjige se navezuje na dva stiha, ki ju je prerok Mohamed umaknil iz zgodnje različice Korana, ker naj bi ju navdihnil hudič.

Knjigo so najprej prepovedali v Indiji, nato v Pakistanu in pozneje še v številnih drugih muslimanskih državah ter v Južni Afriki. V Rushdiejevem rodnem Mumbaju je v nasilnih izgredih umrlo 12 ljudi, britansko veleposlaništvo v Teheranu so kamenjali, na pisateljevo glavo pa je bila razpisana še trimilijonska tiralica. Policija je takrat Rushdieju priskrbela osebno varovanje, pisatelj pa se je bil prisiljen umakniti iz javnega življenja. Iran je z Združenim kraljestvom prekinil diplomatske vezi, ajatola Ruholah Musavi Homeini pa je nad Rushdiejem leta 1989 izrekel fatvo, poziv k atentatu.

Na Zahodu so pisatelji in drugi intelektualci istočasno obsodili grožnjo svobodi govora, ki jo je simboliziral nasilni odziv na knjigo. Roman je postal mednarodna uspešnica na obeh bregovih Atlantika.

Napadi na prevajalce Satanskih stihov
Ogrožen pa ni bil samo Rushdie: leta 1991 je bil z nožem umorjen japonski prevajalec spornega dela, Hitoshi Igarashi. Njegovega morilca niso nikoli prijeli. Malo pred tem je bil v svojem stanovanju v Milanu zaboden tudi italijanski prevajalec Satanskih stihov, Ettore Capriolo, ki pa je napad preživel. Leta 1993 je bil pred svojim stanovanjem v Oslu ustreljen še norveški prevajalec, William Nygaard, ki je prav tako preživel.

Leta 2012 je Salman Rushdie izdal avtobiografijo, v kateri je popisal tudi gonjo okrog Satanskih stihov. Iransko vodstvo je šele leta 1998 naznanilo, da ne bo izvršilo njegove fatve ali k njenemu izvrševanju spodbujalo drugih, in v zadnjih letih je pisatelj živel bolj svobodno kot prej. Toda grožnje s smrtjo niso nikoli popolnoma izginile; trenutni iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je nekoč fatvo proti Rushdieju opisal kot "kroglo, ki ne bo mirovala, dokler ne doseže svojega cilja".

"Upam, da je s Salmanom Rushdiejem vse v redu," je tvitnil kralj popularnih grozljivk Stephen King. Scott Simon, voditelj na nacionalni radijski mreži NPR, se je odzval kar z Rushdiejevim citatom: "Kaj je svoboda govora? Brez svobode, da užališ, preneha obstajati."

Kolumnist Wajahat Ali, avtor knjige Go Back to Where You Came From, je tvitnil: "Na istem mestu sem predaval pred dvema tednoma. Krasen prostor je, v fantastični, radovedni in radodarni skupnosti. To je šokantno. Upam, da Salman Rushdie ni bil ranjen in da bo hitro okreval. Kako odvratno." In pozneje še: "Neuravnovešenci hočejo nadzirati svet z nasiljem. Bojim se, da se bodo takšni primeri zaradi polarizacije, dezinformacij in ekstremizma v mainstreamu samo še množili."

Z Bookerjevo nagrado ovenčani literat Ian McEwan je "odvratni napad" obsodil, češ da "predstavlja napad na svobodo misli in govora". "Salman je navdihujoč zagovornik preganjanih pisateljev in novinarjev po vsem svetu. To je možak ognjevitega in radodarnega duha ter izjemnega poguma in nadarjenosti, ki se ne bo pustil odvrniti."

Tudi J. K. Rowling je novico opisala kot "grozljivo" in pripisala: "Ta hip mi je zelo slabo. Naj bo z njim vse v redu." Za prijatelja skrbi tudi kralja fantazijske proze Neila Gaimana. "Šokiran in zgrožen sem ob vesti, da je bil moj prijatelj Salman Rushdie napaden pred nastopom. Dober človek je in briljanten možak, upam, da je vse v redu z njim."

Guvernerka New Yorka Kathy Hochul se je policiji zahvalila za bliskovit odziv in dodala: "V mislih smo pri Salmanu in njegovih bližnjih po tem grozovitem dogodku."

Suzanne Nossel, predsednica ameriške veje organizacije PEN, ki se bojuje za svobodo izražanja v literaturi, je v izjavi za javnost zapisala: "V ameriškem PEN-u smo v šoku in zgroženi ob vesti o brutalnem, premišljenem napadu na našega nekdanjega predsednika in zagrizenega zaveznika, Salmana Rushdieja ... Na pamet nam ne pade niti en primerljiv incident javnega nasilnega napada na literata na ameriških tleh."

V nadaljevanju je zapisala še: "Samo nekaj ur pred napadom, v petek zjutraj, mi je Salman poslal e-pošto, da bi pomagal pri iskanju mest za ukrajinske pisce, ki potrebujejo zatočišče pred hudo nevarnostjo, ki jim preti. Salmana Rushdieja so desetletja imeli na muhi zaradi njegovih besed, a ni nikoli omahoval ali klecnil. Svojo neizčrpno energijo je usmerjal v pomoč drugim, ki so bili v ranljivem položaju ali tarča groženj."

"Mislili smo, da je varen"
Nigella Lawson, slovita britanska avtorica kuharic, je nadaljevala rdečo nit vseh izrazov podpore: "Kako šokantna vest, da je bil Salman Rushdie zaboden. To je grozljivo. Pretresena sem. Prosim, prosim, naj bo vse v redu."

Japonsko-britanski romanopisec in nobelovec Kazuo Ishiguro je za Guardian komentiral: "Vsa ta leta je bil neverjetno pogumen, se spet in spet izpostavljal v imenu pravice do svobode govora in misli, čeprav nevarnost nikoli ni jenjala. Upamo, močno upamo, da se bo zlizal."

"Šokirana in neznansko užaloščena" zaradi nedavnih dogodkov je tudi indijska pisateljica ter politična in okoljska aktivistka Arundhati Roy. "Nič ne more upravičiti tega napada."

Tanzanijsko-britanski pisatelj Abdulrazak Gurnah je v izjavi za omenjeni časopis poudaril, da smo priča "neznosnemu pregonu človeka, ki je pisal o rečeh, ki jih je razumel". "To je trajalo celo večnost, mislili smo, da je varen, zdaj pa se je izkazalo, da ni. Očitno so pisatelji ogroženi, če spregovorijo na glas."

Benjamin Haddad, član francoske skupščine, je tvitnil: "Solidarnost s pisateljem, simbolom svobode govora in intelektualnega poguma v boju z islamskim fanatizmom."

Sorodna novica Tri desetletja Satanskih stihov, nemara najbolj razvpite knjige minulega stoletja

Slovenski odziv: Rushdie je simbol boja proti mračnjaštvu
Kot je v odzivu poudarila predsednica Slovenskega centra PEN in v. d. predsednice Mednarodnega odbora Pisatelji in pisateljice za mir Tanja Tuma, je bila Rushdiejeva književnost velikokrat nagrajena, njegove romane berejo in občudujejo generacije bralcev in privržencev. "Salman Rushdie je inspiracija vsem, ki se borijo proti mračnjaštvu in zlorabi vere v politične namene," je zapisala.

Obenem je spomnila, da je Rushdie predsedoval organizaciji Mesta – azili v devetdesetih, ki je prerasel v današnjo mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, katerega članica je tudi Ljubljana. Pisatelji so v rezidencah mest zatočišč varni, ne pa utišani. Rushdie je bil tudi predsednik ameriškega PEN-a.

"Napad na njegovo telo je napad na njegovo delo in simbolizira napad na svobodo govora in ustvarjanja," je še zapisala Tanja Tuma. Ob tem je opozorila še na izjavo Mednarodnega PEN-a, v kateri so tudi zelo ostro obsodili napad. "Nihče ne bi smel biti tarča, še manj pa bi smel biti napaden le zato, ker mirno izraža svoja stališča," je zapisal predsednik Mednarodnega PEN-a Burhan Sonmez. "Našemu dragemu prijatelju želimo hitro okrevanje. V mislih smo z njim in njegovo družino," je dodal.

Novinarji satiričnega časopisa Charlie Hebdo so v kolumni na svoji spletni strani napad na Rushdieja obsodili, nato pa se s sarkazmom retorično spraševali o motivih napadalca in ugibali, ali ga ni morda k dejanju spodbudilo globalno segrevanje, padec kupne moči ali prepoved zalivanja rastlin med vročinskim valom. Spomnimo: njihova redakcija je bila leta 2015 tarča terorističnega napada skrajnežev, v katerem je umrlo 12 ljudi.

Odzivi z državnih vrhov
Britanski premier Boris Johnson je dejal, da je ogorčen nad napadom, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da je Rushdiejeva bitka univerzalna bitka. Svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši Jake Sullivan je v odzivu na napad dejal, da predsednik in podpredsednica ZDA Joe Biden in Kamala Harris molita za Rushdiejevo čimprejšnje okrevanje.