Zgodba romana Moonraker, ki je po Štefančičevih besedah v franšizi filmov o Bondu ostala povsem neizkoriščena, je ena od treh novosti zbirke Moderni klasiki Cankarjeve založbe.

Poleg knjige o Jamesu Bondu sta to še roman sodobne francoske avtorice Marie NDiaye z naslovom Moje je maščevanje in zbirka kratkih zgodb Vsi božji otroci plešejo japonskega pisatelja Harukija Murakamija.

Po besedah urednika Aljoša Harlamova je rdeča nit vseh besedil v Murakamijevi knjigi katastrofalni potres v mestu Kobe leta 1995, v katerem je umrlo 6400 ljudi. Potres protagonistov zgodb sicer ne prizadene neposredno, toda za vse pomeni točko preobrata v njihovih dozdajšnjih, povprečno vsakdanjih življenjih.

Delo je poslovenil Domen Kavčič, ki pravi, da so kratke zgodbe pravo nasprotje Murakamijevemu romanu Uboj komturja, ki ga je prav tako prevedel. Roman obsega tisoč strani in ima, kot večina Murakamijevih del, prvoosebnega pripovedovalca. Šest kratkih zgodb pa ima šest različnih tretjeosebnih pripovedovalcev. Med njimi so tudi ženski liki, kar prav tako ni značilno za pisatelja. Protagonisti zgodb so si med seboj zelo različni in tudi same zgodbe so slogovno precej raznolike, zato je bilo prevajanje precejšen izziv. Murakamijevo zbirko je Kavčič označil kot eno avtorjevih kakovostnejših del. Spremno besedo je prispevala Jožica Grgič.

Prefinjena igra z jezikom, ki jo je odlično prelila v slovenščino
Po besedah urednika Andreja Blatnika je roman Marie NDiaye Moje je maščevanje "zelo zanimiva, ampak zelo intrigantna, skrivnostna knjiga". V njej sta dva zelo dolga monološka vložka, napisana v posebni dikciji ljudi z motnjami v kognitivnih psihičnih procesih, kar je samo po sebi klicalo po nekoliko psihoanalitski spremni besedi, ki jo je zapisal Mladen Dolar. Prevod Suzane Koncut je Blatnik označil za "mojstrskega, tudi v skrajnih legah". "Tukaj je ena zelo prefinjena igra z jezikom, ki jo je odlično prelila v slovenščino," je dodal.

Gilles Principaux najame odvetnico Susane, da bi branila njegovo ženo, ki je ubila njune tri otroke. Vendar pripoved se ne ukvarja z zločinom, ampak se osredotoči na negotov spomin odvetnice, ki v moškem nejasno prepoznava osebo iz osrednjega, tesnobnega, a skoraj popolnoma potlačenega dogodka iz svojega otroštva.

Skrivnost, kaj se je zares zgodilo in čigavo je maščevanje, napovedano v naslovu, se po besedah Suzane Koncut ne razkrije. Skrivnostnost je v romanu zgrajena na tem, da nikoli ne zapustimo pripovedne linije odvetnice, ki pa svoje vtise in razlage pripoveduje tako, da ni jasno, kdaj se pred nami odvija realnost, kdaj pa gre za domišljijo.

Knjiga trenutka
Flemingov roman Moonraker, ki je bil objavljen leta 1955, je pisec spremne besede Marcel Štefančič označil za "knjigo trenutka". Pripoveduje zgodbo o poslovnežu Hugu Draxu, ki gradi vesoljsko plovilo, da bi to branilo Anglijo. Vendar Drax v resnici dela za Sovjetsko zvezo in Moonraker, čudež tehnike, ki naj bi povzročil jedrsko eksplozijo v Londonu, Draxu pa bi ta katastrofa prinesla še dobičke na borzi. Neznačilno za Flemingovo pisanje se ves roman dogaja v Angliji in natančno odslikuje strahove blokovskih spopadov v času hladne vojne.

Izčiščen, tekoč in lepo berljiv Flemingov slog
Kot pravi Štefančič, roman nima nič skupnega s filmom iz leta 1979 (Operacija vesolje), zgodba romana, ki je briljantna, je v seriji filmov o Bondu ostala popolnoma neizkoriščena. Prevod podpisuje Maja Novak, ki je Flemingov slog označila kot izčiščen, tekoč in lepo berljiv, kar ga vsekakor uvršča med moderne klasike.