Dobro je bil znan tudi slovenskim bralcem, leta 1997 pa mu je Društvo slovenskih pisateljev podelilo nagrado vilenica.
Pavel Vilikovsky je bil del literarne skupine, ki so v 60. letih prejšnjega stoletja bistveno spremenili pokrajino slovaške literature. Pisateljsko kariero je sicer začel že leta 1965, vendar so postala njegova dela zaradi politične vsebine in neposredne obravnave tabuiziranih tem, kot je biseksualnost, dostopna šele po žametni revoluciji.
Rodil se je 27. junija 1941 v regiji Žilina, odrasel pa je v Bratislavi. Najprej je študiral filmsko režijo v Pragi, preden se je odločil za študij angleškega in slovaškega jezika v Bratislavi.
Leta 1965 je izšla njegova prva knjiga črtic Vzgoja srca v marcu, na izid svoje druge knjige pa je nato na Slovaškem čakal kar 18 let – romana mu niso hoteli objaviti zato, ker se ni pustil cenzurirati.
Pozneje je objavil več kot ducat knjig, med katerimi je nemara najodmevnejša Letmy sneh iz leta 2014, ki so jo v angleščino prevedli kot Fleeting Snow. Njegova dela so med drugim prevedli tudi v madžarščino, francoščino in poljščino, s čimer je postal eden najbolj prevajanih slovaških avtorjev. Bil je tudi urednik pri različnih revijah in založbah.
V slovenščini je mogoče prebirati zbirke kratke proze Kruti strojevodja, Kriza srednjih let ter Čarobni papagaj in ostali kič, za katero je dobil slovaško nagrado anasoft litera za najboljše izvirno prozno delo leta.
Leta 1997 mu je Društvo slovenskih pisateljev podelilo nagrado vilenica, ki jo podeljuje za izjemne dosežke v književnosti, ki nastaja v srednjeevropskem kulturnem prostoru. Kot dobitnik vilenice se je v Sloveniji znova ustavil leta 2010, ko je povedal, da se ima za zelo preprostega pisca. Sicer je veljal za pisatelja z ironično noto, ki pred bralci skriva svoja čustva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje