Vest o pisateljičini smrti so sporočili iz Društva hrvaških književnikov (DHK).

Anđelka Martić se je rodila v Zagrebu leta 1924. Literarno se je začela udejstvovati že med drugo svetovno vojno, ko je sodelovala v partizanskem gibanju. Bila je tudi vojna poročevalka. Po koncu vojne je objavila več knjig za otroke.

Ganljivo prijateljstvo med dečkom in srnjačkom
Njeno najbolj znano delo, roman Pirgo, je izšlo leta 1953. V njem je zapisala zgodbo o prijateljstvu in usodi petletnega dečka in srnjačka med vojno. Pirgo je v hrvaščini dobil več kot 40 izdaj, prevedli so ga v številne jezike, tudi v ruščino, kitajščino in farsi.
Poleg Pirga so v slovenščini dostopna tudi njena krajša prozna dela, kot so Belko; mali konjevodec, Konjiček kurirja Dragana in Jezero na planini.

Anđelka Martić se je posvečala tudi prevajanju. Med drugim je v hrvaščino prevedla več del slovenskih avtorjev, kot so France Bevk, Kristina Brenkova, Tone Seliškar in Josip Vandot, so še zapisali v DHK-ju. Dodali so, da je njihova dolgoletna članica dolgo delovala kot svobodna umetnica, bila pa je tudi novinarka ter urednica časopisa za otroke Radost in založniške hiše Naša djeca.

"Do osamosvojitve so me prevajali, potem pa nisem bila več zaželena"
Ob 96. rojstnem dnevu maja letos je Anđelka Martić za hrvaške medije spomnila, da so do hrvaške osamosvojitve založniki tekmovali, kateri bo objavil njene knjige, pogosto je tudi gostovala v vrtcih. Potem pa so jo založniki začeli zavračati, vrtci odpovedovati že dogovorjena gostovanja, Pirgo pa ni bil več del šolskega programa. "Nisem bila več zaželena, ne vem, ali zaradi tega, ker sem pisala o narodno-osvobodilnem boju ali zaradi priimka Martić," je dejala za tednik Nacional.

Za svoja dela je pisateljica prejela številna priznanja in nagrade. Njej sami pa je največ pomenilo odličje smeha, ki ga podeljujejo otroci na Poljskem.