Louise Glück se je rodila v New Yorku leta 1943 in odraščala na Long Islandu. Študirala je na kolidžu Sarah Lawrence in univerzi Columbia, a ni diplomirala. Leta 1968 je izšla njena prva pesniška zbirka Firstborn in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi. Objavila je 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. Sama je pojasnjevala, da so na njeno delo vplivali psihoanaliza, legende in mitologija.

Pred enim letom je izdala prvo prozno delo Marigold and Rose: A Fiction, ki govori o prvem letu življenja dvojčic s cvetličnima imenoma.

Za svojo poezijo je prejela več prestižnih nagrad, med njimi leta 1993 Pulitzerjevo nagrado in leta 2014 nacionalno knjižno nagrado.

Leta 2020 je prejela Nobelovo nagrado za književnost, s čimer je postala prva Američanka, ki je prejela to nagrado po Toni Morrison leta 1993. Predsednik odbora za Nobelovo nagrado za književnost Anders Olsson je ob utemeljitvi nagrade povedal, da je glas Louise Glück "iskren in brezkompromisen" ter da "išče univerzalne zgodbe, pri čemer navdih išče v mitih in klasičnih motivih, ki so prisotni v večini njenih del". Prav tako je obžaloval, da Louise Glück ni bolj poznana, "vsaj zunaj meja ZDA", in da njena poezija ni bila prevedena v več jezikov.

Slovenski bralci jo poznajo po zbirki Onkraj noči v prevodu Veronike Dintinijana, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. "Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati," je ob razglasitvi za Nobelovko nagrado zapisal Andrej Ilc, urednik iz Mladinske knjige.

Umrla je na svojem domu zaradi rakastega obolenja.