Koroški pokrajinski muzej vsako leto na Preškem vrhu nad Kotljami pripravi tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Na tokratnem 17. srečanju so zaznamovali 40-letnico muzeja. Foto: BoBo
Koroški pokrajinski muzej vsako leto na Preškem vrhu nad Kotljami pripravi tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Na tokratnem 17. srečanju so zaznamovali 40-letnico muzeja. Foto: BoBo

Prežihova bajta, prislonjena ob Preški Vrh, je od leta 1979 odprta za javnost kot spominski muzej, posvečen pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu. Gre za značilno koroško stavbo malega kmeta "bajtlerja".

Z notranjo razporeditvijo prostorov hiše in "štiblca" je tipična predstavnica hiš s črno kuhinjo ter zato tudi etnografsko zelo zanimiva. V hiši so predstavljene življenjepisne in leposlovne drobtinice, ki pričajo o Prežihovem delu in mladostnem življenju, skupaj z njeno neposredno okolico pa hiša obiskovalca približa času in okolju, iz katerega so izšli Voranc ter veliko njegovih literarnih junakov.

Tik nad Prežihovo bajto stoji mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.

Pisatelj Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah. Foto: Wikipedia
Pisatelj Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah. Foto: Wikipedia

Lani so v Prežihovi bajti našteli 3.693 obiskovalcev, v prvem polletju letos pa 2.209. Prevladujejo šolske skupine iz osnovnih in srednjih šol, sledijo odrasli in upokojenci, poleti pa se v muzeju ustavijo posamezni obiskovalci in družine.

Prežihov rojstni dan bo zaznamovalo tudi Radmance, gibanje prostovoljk, ki se imenuje po Vorančevem liku – pri hiški za knjige v ravenskem parku bodo povabile mimoidoče, da na drevo zataknejo rožo za Voranca.

Tesno povezan z rodno Koroško

Prežihov Voranc se je rodil 10. avgusta 1893 v Podgori pri Kotljah. Vse življenje je ostal tesno povezan z rodno Koroško. Bil je zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je odšel na soško bojišče, med drugo svetovno vojno se ni izognil izkušnji taborišča. Umrl je leta 1950 v Mariboru.

Bil je pisatelj samouk. Ustvarjati je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Najpomembnejša oblika mu je bila roman, in sicer kolektivni z reportažnimi sestavinami. Sem spadajo Požganica, Doberdob in Jamnica.

Povesti izdal že leta 1925

Prvo zbirko kratkih pripovedi z naslovom Povesti je izdal že leta 1925. Petnajst let pozneje je izdal zbirko Samorastniki. Zbrane pripovedi je objavljal v Sodobnosti od leta 1935 do leta 1939. Nepozabna je pripoved Boj na požiralniku, ki je zaživela tudi na filmskem platnu. Pisatelj je zbirko podnaslovil Koroške povesti, saj se vse pripovedi navezujejo na koroške ljudi in razmere. Po vojni je izšla zbirka kratkih pripovedi Naši mejniki.

Po drugi svetovni vojni je objavil tudi dve knjigi spominsko-potopisno-reportažnih zapisov, ki so avtobiografski: Od Kotelj do Belih vod in Borba na tujih tleh.