"Nič na svetu ni tako neustavljivo nalezljivo kot smeh in dobra volja."
V slovenščino imamo prevedena vsa pomembnejša Dickensova dela, v katerih je realistično in humorno opisoval razmere svoje dobe, še posebno nižjih slojev.

Odlomke iz Dickensovih del Božična zgodba in Oliver Twist – prvo je prevedel Josip Vidmar, drugo pa Oton Župančič, ter iz Chestertonove knjige o viktorijanski literaturi – te je prevedla Rapa Šuklje – interpretirajo priznani dramski igralci, kot so Dare Ulaga, Jože Zupan, Majolka Šuklje, Andrej Nahtigal in Jože Mraz.

"Naložili so nas na tovornjake in nas odpeljali v srce teme. Želeli so, da bi bili stalno in popolnoma pripravljeni. Kajti sovražnik ni nikoli počival."
Nova proza Uroša Zupana Mitraljez in Mrtva riba se dogaja nekje med stvarnim, sanjskim in fantazijskim. Sledi vijugam domišljije, spomina, pripovednega erosa, pogosto spodbujena s tem ali onim literarnim svetom ali njegovim avtorjem. Duhovita, nepredvidljiva in s svojimi prefinjenimi opisi skoraj čutno otipljiva zapelje bralca in se ga oklepa še prek svojega konca. V Izbrani prozi jo interpretira Blaž Šef.

"O, gospod Kitka, kaj počnete ob vodi, iščete navdih?"
Februarski ciklus oddaj Humoreska tega tedna namenjamo velikanu češke proze, Bohumilu Hrabalu (1917–1997). Bil je eden najbolj priljubljenih čeških pisateljev druge polovice prejšnjega stoletja. Pisati je začel leta 1962, zaslovel pa že tri leta pozneje z romanom Strogo nadzorovani vlaki. Za filmsko različico romana je Jiři Menzel leta 1967 dobil oskarja za najboljši tuji film. Tudi sicer so bila njegova dela hvaležna snov za različne filmske upodobitve, morda nam je v novem tisočletju najbolj ostal v spominu Stregel sem angleškemu kralju iz leta 2006. Ciklus začenjamo z zgodbo Želite videti Zlato Prago? v prevodu Branka Šömna in interpretaciji Boža Vovka.

Sorodna novica Anja Mugerli dobila nagrado EU-ja za književnost

"Pri pisanju me bolj pritegne ruralno kot urbano okolje."
Anja Mugerli je mlada slovenska pisateljica, avtorica treh knjig: romana Spovin in dveh zbirk kratke proze: Zeleni fotelj in Čebelja družina. Na literarnem prizorišču je že uveljavljena ustvarjalka, dobitnica evropske nagrade za književnost lansko leto. Končala je študij slovenistike in podiplomski študij kreativnega pisanja. Prozo objavlja v večini slovenskih literarnih revij, nekaj zgodb pa je prevedenih v srbščino in makedonščino. Literarni portret je pripravila Jera Krečič in vanj vključila odlomke iz vseh knjig Anje Mugerli ter pisateljičine komentarje. Besedila interpretirajo Željko Hrs, Blaž Šef in Lea Mihevc.

"Antična književnost se v njegovih prevodih ne kaže kot zgodovinska kurioziteta niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega". (iz utemeljitve)
Akademik dr. Kajetan Gantar nam je s svojimi prevodi in s strokovnimi besedili močno približal antično grško in rimsko književnost. Literarni večer z odlomki iz Ajshilove drame Uklenjeni Prometej, Gantarjeve študije Antična poetika, Horacijevih Pisem o pesništvu in uvoda v Ovidijeve Metamorfoze ter z Maricalovo pesmijo Danes uživaj prikazuje le delček njegovega obsežnega prevajalskega opusa. Odlomke interpretira Aleš Valič.

Sorodna novica Anja Štefan o krutosti v pravljicah: Nobeno življenje ne gre brez preizkušenj

"Zgoraj sonce, spodaj tla, / vmes pa par ljudi. / Res ne veste, kdo je to? / Jasno, da smo mi."
Anja Štefan je letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala dr. Vilma Purič, je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala, da so "njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke" in da je "s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor". V Literarnem nokturnu vam predstavljamo nekaj avtoričinih pesmi in zbirke Imam zelene čeveljčke. V njej, kot so še zapisali člani komisije, Anja Štefan "v popolnem pesniškem ritmu in melodiji nagovarja mlade in odrasle bralce, da lahko prek izčiščenih podob in mojstrsko izbrušenih verzov opazujemo različne odtenke sveta". Pesmi interpretira Barbara Cerar.

Sorodna novica Velika Prešernova nagrajenca sta Kajetan Gantar in Mirko Cuderman

"Pesem mi, Muza, zapoj, o možu, ki mnogo je blodil,
daleč po svetu okrog, ko sveto je Trojo razrušil …"
Do leta 1991 smo Homerjevo Odisejo poznali samo prek prevoda Antona Sovreta, prav tega leta pa je na naših radijskih valovih predstavil novi prevod tega monumentalnega dela dr. Kajetan Gantar. Kot je zapisal še en mojstrski prevajalec klasičnih besedil in naš nekdanji radijski sodelavec Marjan Strojan, "imajo veliki narodi Homerja v številnih prevodih, Rimljani, Francozi, Angleži, Nemci in drugi so prav na homerskih epih utemeljevali svojo književno in širšo kulturno premoč, izid vsakega novega prevoda obeh klasičnih epov pa še danes povsod po svetu pomeni izreden dogodek, ki potrjuje pesniško in civilizacijsko kreativno potenco prevodnega jezika". Nekaj odlomkov iz Odiseje v prevodu dr. Kajetana Gantarja bo na sporedu v Literarni matineji.