Žirija je v ožji izbor uvrstila peterico pesniških zbirk – S konico konice jezika Boruta Gombača, Roko razje Vesne Liponik, Oko očesu vrana Jane Putrle Srdić, Točke izginjanja Lucije Stupica in Sanjska knjiga Uroša Zupana.

Foto: Radio Maribor/Pexles
Foto: Radio Maribor/Pexles

Letošnjo žirijo sestavljajo predsednik Igor Divjak, pesnica in Veronikina nagrajenka Petra Kolmančič in novinarka ter literarna kritičarka Maja Šučur.

Sorodna novica Borut Gombač: S konico konice jezika

Divjak meni, da se Gombač v zbirki S konico konice jezika pogumno loti raziskovanja jezika kot snovi, ki jo je treba razgraditi, pregnesti in preoblikovati, da se v njem lahko razprejo nove ustvarjalne možnosti in poti.

Sorodna novica Vesna Liponik: roko razje

Glas vsemu neslišnemu in podrejenemu
V pesniškem prvencu Roko razje daje avtorica Vesna Liponik glas in besedo zanikanemu, podrejenemu, prikritemu, neslišnemu; vsemu tistemu, čemur ta svet, ki je prostor, prilagojen za privilegirane, odreka pravice, položaj, status in identiteto.

Strumna opazovalka, ki stavi na neizčrpno zmožnost čudenja
V molekularno strukturo zbirke Oko očesu vrana je postantropocentrična zavest vpisana še radikalneje kot v prejšnjih zbirkah Jane Putrle Srdić, meni žirija. V prevpraševanju konstruktov resničnosti in konvencionalnih položajev moči ostaja pesnica predvsem strumna opazovalka, ki bolj kot na umetno inteligenco stavi na neizčrpno zmožnost čudenja.

Sorodna novica Jana Putrle Srdić: Oko očesu vrana

Pretanjeno zložena zgibanka preteklega, sedanjega in prihodnjega
Lucija Stupica v Točkah izginjanja tematizira intimne notranje krajine, v katere vstopa zunanji svet v vsej svoji bivanjski, časovni in prostorski razsežnosti. Poezija se izpisuje kot pretanjeno zložena zgibanka preteklega, zdajšnjega in prihodnjega, ki tvori vsoto življenja.

Sorodna novica Lucija Stupica: Točke izginjanja

Med sanjami in spomini
Po besedah Divjaka luč, toplino in upanje v zadnji zbirki Uroša Zupana prinašajo sanje. Tudi v Sanjski knjigi je prepoznavni Zupanov pečat prepletanje utrinkov iz vsakdanjega življenja v Ljubljani s spomini na otroštvo in mladost v Trbovljah, le da je tokrat izrazitejši humoren, samoironičen element.

Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997, avtor projekta in organizator vsakoletnega dogodka pa je Fit media. Lavreat oziroma lavreatinja prejme 4000 evrov in listino Mestne občine Celje.

Do zdaj so nagrado prejeli Josip Osti, Ciril Zlobec, Milan Dekleva, Erika Vouk, Taja Kramberger, Tone Pavček, Milan Dekleva, Boris A. Novak in Alenka Jovanovski.

Foto: Nika Koršič
Foto: Nika Koršič

Ena slovesnost, tri priznanja
Na Večeru poezije v Narodnem domu bodo podelili tudi zlatnik poezije za življenjski pesniški opus, ki ga prejme Iztok Geister – Plamen. Tretje literarno priznanje na podelitvi pa bo šlo v roke nagrajencu male Veronike – zmagovalcu pesniškega natečaja za srednješolsko mladino v Sloveniji Aljažu Primožiču.