Letošnji Frankfurtski knjižni sejem (FKS) se bo odvil med 18. in 22. oktobrom, a dogajanje ni omejeno zgolj na čas sejma. Številni dogodki se že odvijajo mesece pred sejmom in se bodo tudi, ko bo letošnji sejem zaprl svoja vrata. Dogodki prav tako niso omejeni na Frankfurt, odvijajo se tudi v drugih nemških mestih, Avstriji in Sloveniji.

Sredi avgusta dokončna podoba programa
V slovenskem paviljonu in na stojnici se bo zvrstilo okoli 100 dogodkov, ob teh pa tudi številni dogodki zunaj sejma v samem Frankfurtu. Ti bodo potekali na 22 lokacijah po mestu v času sejma in naj bi jih bilo prav tako približno 100. Sicer je skupno napovedanih 250 sejemskih dogodkov.

Slovenija je svoj okvirni sejemski program uradno predstavila danes na novinarski konferenci v Frankfurtu, dan prej je bila predstavitev za slovenske novinarje v Ljubljani. Glede na napoved bo program gostovanja svojo dokončno obliko dobil sredi avgusta.

Nastop skupine Laibach kot največji dogodek v času sejma
Največji dogodek v času sejma bo nastop skupine Laibach s projektom Alamut, pri katerem je zasedba zduržila moči s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Med drugim je napovedan tudi prihod predsednika Evropske nogometne zveze Aleksandra Čeferina. Po besedah kuratorja slovenskega gostovanja Mihe Kovača želi Slovenija na sejmu izpostaviti svojo posebno geografsko lego na stičišču več različnih kultur.

A tudi to, da so svetovno prepoznavni Laibach in Slavoj Žižek zgolj vrh ledene gore, spodaj pa je "ogromno izjemno dobrih in zanimivih kulturnih produktov". Želja je tudi, da bi po sejmu sledilo okrepljeno prevajanje slovenske literature v tuje jezike ter vedenje, kaj je potrebno za prodor slovenske knjige na tuje trge. Kovač je poudaril še, da je Slovenija šele tretja država gostja FKS-ja, ki se bo na sejmu predstavila z več avtoricami kot avtorji.

Nekateri avtorji iz Slovenije bodo izpostavljeni že v slovenskem paviljonu na FKS-ju. Gre za avtorje, ki imajo največ prevodov v nemščino in druge jezike, to so na primer Slavoj Žižek, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnović, Aleš Šteger, Lila Prap, Manica K. Musil, Jana Bauer in drugi. Poleg številnih živečih avtorjev, tudi zamejskih ustvarjalcev, ki se bodo predstavili na sejmu, bo posebna pozornost namenjena tudi že pokojnim avtorjem, kot so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Tomaž Šalamun, Maruša Krese in Alma Karlin.

Po Kovačevih besedah poteka izbira avtorjev v skladu z utečeno prakso glede udeležbe častne gostje sejma, ko vodstvo sejma pozove nemške in druge mednarodne založnike, da pošljejo prevode knjig slovenskih avtorjev in prav tisti prevodi slovenskih avtoric in avtorjev v nemščini in drugih jezikih, ki jih bodo poslale založbe, bodo na ogled na sejmu.

Direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar je ob tem poudarila, da avtorji, ki bodo nastopili na sejmu v Frankfurtu, niso edini slovenski avtorji, ki so vključeni v projekt častnega gostovanja Slovenije – bodisi so ali bodo sodelovali na drugih knjižnih sejmih ali so bili in bodo vključeni v različne literarne dogodke in projekte, kot so na primer slovenski pesmomati, različne literarne turneje in umetniške rezidence. Z vsemi dejavnosti v okviru FKS Slovenija po besedah direktorice JAK-a pronica v različne oblike prisotnosti v nemškem kulturnem prostoru in drugje.

Prevodi slovenske poezije in filozofije
Poezija in filozofija, dokaj zahtevni knjižni zvrsti z relativno malo bralci, ki tudi zahtevata poglobljeno branje za razumevanje, sicer veljata za paradna konja med v tuje jezike slovenskimi prevedenimi deli. In prav zaradi tega bo Slovenija kot svojo posebnost v programu častne gostje poudarila še vprašanje poglobljenega branja. Gre za temo, o kateri potekajo v Evropi in ZDA številne razprave. Po Kovačevih besedah bo slovenski program omogočil, da se bosta v center slovenskega paviljona na FKS-ju ponovno vrnila knjiga in branje.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na sredni novinarski konferenci v Ljubljani napovedala, se bo Slovenija na FKS-ju, ki daleč presega okvire zgolj knjižnega sejma, predstavila na najvišji ravni kot odprta država na stičišču kultur, ki je naravnana trajnostno in solidarno.

Trajnostno zasnovan paviljon in stojnica
Zasnovo paviljona Slovenije je na javnem natečaju zmagovalni Studio Sadar razvijal skupaj z JAK-om. Slovenija se bo tako na sejmu predstavila z 2400 kvadratnih metrov velikim trajnostno zasnovanim paviljonom v glavni dvorani sejma in stojnico. Arhitekt paviljona Jure Sadar pravi, da slogan Satovje besed lahko pomeni tudi vključevanje, povezovanje in izmenjavo idej na področju znanja, književnosti in kulture, sama ideja zasnove paviljona pa je, da predstavi slovensko kulturo in literaturo ter obiskovalcu ponudi čim širšo raznolikost izkušnje.

V osrednjem prostoru bo razstava slovenskih avtorjev s predstavitvijo v nemščino prevedenih knjig, naslovljena Books of Slovenia. Paviljon bo imel še dva manjša avditorija za različne predstavitve in pogovore ter kavarno z manjšim odrom za glasbene nastope, ki bo služila tudi za predstavitev slovenske kulinarike in pijače. Knjižne police v glavnem prostoru so zasnovane iz zložljivega jeklenega okvirja, kar omogoča njihovo kasnejšo ponovno uporabo, in polic iz recikliranih reklamnih plakatov. V tem prostoru bodo tudi t. i. odprte knjige, ki so v bistvu nosilci vsebin, prek njih pa se bodo predstavljali primarno izpostavljeni slovenski avtorji ter dodatne digitalne vsebine in umetniška dela. Tukaj bo tudi prostor z zelenjem.

Slovenija je danes okvirni program svojega nastopa predstavila tudi na novinarski konferenci v Frankfurtu. Kuratorsko ekipo za FKS ob Kovaču sestavljata še prevajalca Amalija Maček in Matthis Göritz, ki sta v Frankfurtu na kratko predstavila slovensko poezijo in prozo ter aktualno literarno turnejo na podlagi antologije slovenske poezije Sosed na oblaku. Na konferenci je sodeloval tudi direktor sejma Juergen Boos, dogodek pa je uvedel nastop kontrabasista Tomaža Groma.

Posnetek novinarske konference v Frankfurtu (v nemškem jeziku):