Fantje in dekleta so bosanske sevdalinke popestrili z džezovskimi improvizacijami in rokovskimi ritmi ter uspešno polnili dvorane po Sloveniji in povsod tam, kamor jih je še nesel bosanski potni list in slovenski status začasnega begunca.

Pričujoča begunska kriza ni prva, s katero se Slovenija srečuje v času svoje samostojnosti. V začetku devetdesetih let je tu našlo zatočišče več deset tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine. Begunski centri, razsejani po vsej Sloveniji, otrokom in mladim niso nudili veliko možnosti za glasbeno ustvarjanje. Pogosto se je vse ustavilo že pri nabavi inštrumentov. Toda skupine Nešto između v Ilirski Bistrici ter Vali in Dertum v Ljubljani so pokazale, da se tudi v nemogočih pogojih lahko dosegajo pomembni glasbeni premiki, ugotavlja raziskovalec in etnolog dr. Miha Kozorog s Filozofske fakultete.

Vodnikova domačija gostila glasbenike Ilidže
Ko govori o glasbeni ustvarjalnosti beguncev iz BiH-a, Kozorog predvsem izpostavlja povezavo med krajevnimi mladinskimi klubi in begunsko mladino. Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici je tako odločilno pripomogel k nastanku punk-rock skupine Nešto između. V prestolnici pa so mladi begunski glasbeniki prisegali na drug žanr, igrali in peli so bosanske ljudske ljubezenske pesmi sevdalinke. Svoje ustvarjalno gnezdo pa so našli v Vodnikovi domačiji. "Tu moram omeniti kulturne vikende na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer so pedagogi glasbene šole Ilidža iz Sarajeva organizirali bogat program za otroke in mlade," pove Kozorog.

In pride Dertum
Skozi delavnice na Vodnikovi je vzniknil mnogoštevilni ansambel Vali, ki je med drugim sodeloval tudi z Vladom Kreslinom. Nekje med Vodnikovo, KUD-om France Prešeren, predvsem pa v mali sobici begunskega centra na Šmartinski, se je jeseni leta 1995 pojavil legendarni Dertum bend, ki velja za enega izmed začetnikov novega vala v bosanski sevdalinki.

Kultna skupina
Kozorog pojasni pomen Dertuma za slovensko glasbeno sceno: "Mislim, da je Dertum najbolj kultna world music zasedba, kar jih imamo, ne samo v devetdesetih letih, ampak tudi širše, oni so pokazali kako se dela world music. Pristop je bil precej inovativen, zelo pogumno so zarezali v to svojo tradicijo, hkrati pa puščali te pesmi prepoznavne. Ta kultnost se kaže tudi v tem, da je to skupina, o katere koncertih se še danes govori. Ljudje so še danes ponosni na to, da so bili na nekem njihovem koncertu."

Ne občinstvo, navijači!
Dodaja še, da je bil Dertum poseben tudi zaradi zelo zvestega občinstva, ki je skupini pogosto sledilo s koncerta na koncert. Ena izmed pevk v skupini, Majda Džinić Poljak, v šali pove, da to morda ni bilo samo zaradi glasbe: "Mogoče smo to zvesto občinstvo imeli tudi zaradi naših fantov, v skupini smo imeli lepe in postavne mladeniče z žametnim glasom."

Netipična ljudska glasba
Sevdalinke in makedonske ljudske pesmi iz Dertumovega repertoarja so bile v njihovi obdelavi drugačne kot sicer. "To ni bil tipični sevdah, ko razvlečeš harmoniko. Mi smo imeli kitare, tolkala, tri glasove, kar je bilo nekaj drugačnega, nekaj modernejšega, z džezovskimi obdelavami in podobno," pojasni Džinićeva.

Kako so se zbrali
Še vedno se živo spominja, kako se je začela njena pot v Dertumu: "V begunskem centru sta bili stavbi B in C, jaz sem živela v B in odšla sem v C na avdicijo, v sobico k Farah, Benu in Erolu. Zapela sem nekaj terc in so me sprejeli." Poleg Džinićeve so prvo zasedbo Dertuma tvorili še Farah Tahirbegović (vokal), Aida Čorbadžić (vokal), Erol Hadžimušović (kitara, baskitara in glas), Benjamin Begović (kitara, baskitara in glas), Admir Prguda (kitara, baskitara in glas) in Marjan Stanić (tolkala in glas).

Prvi koncert, prvi album
Svoj prvi koncert, ob koncu leta 1995, v KUD-u France Prešeren so hkrati tudi posneli in objavili kot svojo prvo zgoščenko. "Prvi koncert, prva zgoščenka, čudovito vzdušje v KUD-u, navdušeno občinstvo, mi mladi in polni energije. Bilo je enkratno," se spominja Džinićeva.

Prezgodaj umrla Farah
Žal pa imajo ti lepi spomini tudi žalostno plat. "Farah, ki je bila pobudnica ustanovitve skupine Dertum, je žal že umrla. Naslednje leto bo že deset let od njene smrti, kar daje neki žalosten pečat tem lepim spominom na Dertum," pove Džinićeva.

Farah in novi val v sevdahu
Pokojna Farah Tahirbegović je eno ključnih imen, ko govorimo o obujanju bosanske sevdalinke v njene modernejše metamorfoze, s katerimi trenutno po vsem svetu navdušujejo izvajalci in izvajalke, kot so Amira Medunjanin, Damir Imamović, Divanhana in Mostar sevdah reunion. Poleg udejanjanja v Dertumu je Farah po vrnitvi v Sarajevo v založbi Buybook delala skupaj z Damirjem Imamovićem, vnukom legendarnega izvajalca sevdalink Zaima Imamovića. Skozi njuno prijateljstvo je pomembno vplivala na to, da se je Damir odločil igrati, peti in raziskovati sevdalinke.

Druga plošča
Prva večja prelomnica za skupino Dertum je nastopila z vrnitvijo pevk Farah in Aide ter kitarista Erola v Bosno in Hercegovino. Svojo drugo ploščo "Vezak vezla" (1998) so tako izdali v okrnjeni zasedbi, a z veliko gostov. Plošča je bila studijska, izdali so jo s podporo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Ta album je bil hkrati tudi njihov zadnji.

Doživetje je obiskati drugi begunski center
Džinićeva se spominja, da za kaj več v tistih časih preprosto niso bili dovolj zreli, čeprav je veliko glasbenih poznavalcev verjelo v njih in jih spodbujalo k temu, da nadaljujejo svoje ustvarjanje. "Mi nismo imeli nekih velikih načrtov, še menedžerja nismo imeli. Nam je bil dogodek že to, da stopimo ven iz begunskega centra in se z begunskim kombijem odpeljemo v drug begunski center ali pa v kakšen klub, denimo v Novem mestu," opiše Džinićeva.

Razpad in kje so danes?
Dertum je dokončno ugasnil, ker so tudi preostali člani in članice sledili svojim usodam. "Aida je zelo uspešna prvakinja sarajevske opere. Erol je v Sarajevu, Beno je v Parizu, Admir je na Dunaju. Marijan, Gregor (Belušič, op. a.) in jaz smo tu," o današnjih naslovih članov in članic pove Džinićeva.

20 let po Dertumu, skupina tAman
Ravno letos pa je Džinićeva spet združila moči z Marjanom Stanićem in nekaj drugimi glasbenimi kolegi, s katerimi je sodelovala že na zadnji Dertumovi plošči, in nastala je nova skupina tAman, ki na slovenska koncertna prizorišča znova prinaša sveže obdelane makedonske ljudske pesmi in seveda bosanske sevdalinke. Duh Dertuma tako poleg spleta in spominov spet živi tudi na koncertnih odrih po Sloveniji.