Eden od sodelujočih na pogovoru v okviru 40. Slovenskega knjižnega sejma (SKS) je bil Marjan Povše iz podjetja Audibook, kjer po njegovih besedah zaznavajo konstantno rast zvočnih knjig oz. zvočnic, ki pa niha glede na zunanje dejavnosti. Trenutno se je rast nekoliko upočasnila zaradi ukinjenih subvencij Javne agencije za knjigo RS (JAK).

Število uporabnikov zvočnih knjig raste
Tihana Kurtin Jeraj iz Mladinske knjige Plus je povedala, da naj bi bilo lani okoli 150.000 uporabnikov zvočnih knjig, da pa njihovo število raste, čeprav točnih podatkov nimajo, ker na slovenskem trgu le dve večji založbi ponujata zvočnice. Po njenih besedah se je za zdaj za dober oz. finančno vzdržen način izkazal naročniški sistem, saj je posamična prodaja zvočnih knjig izjemno nizka – a se bo po njenem ta sistem spremenil v prihodnosti.

Tehnični direktor Beletrine Marko Hercog je povedal, da so pri Beletrini Digital izkušnje za zvočno knjigo črpali iz e-knjige in naleteli na podobne težave. Po njegovih besedah je vlaganje v zvočno knjigo naložba za prihodnost, kar pa je produkcijsko drago, saj so stroški zanjo precej višji od drugih formatov.

Na pogovoru je sodeloval tudi Vlado Motnikar iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, ki je povedal, da zvočnice na RTV Slovenija nastajajo v sodelovanju med Arsom in založbo ZKP RTV Slovenija. Na radiu imajo posebne oddaje, v katerih berejo določene knjige, ki potem izidejo kot zvočnice pri ZKP-ju. Na leto tako nastane od pet do šest zvočnih knjig, je še povedal Motnikar.

Le malo raziskav na slovenskem trgu
Beseda je tekla tudi o "poslušalnih" navadah uporabnikov zvočnic. Čeprav je malo raziskav – zlasti za slovenski prostor – naj bi veliko posameznikov zvočne knjige poslušalo med vožnjo, bodisi v avtomobilu ali na avtobusu in vlaku. Po besedah Tihane Kurtin Jeraj sicer tuje raziskave za zrele trge kažejo, da naj bi večina uporabnikov zvočnice poslušala doma. Marko Hercog je dodal še tretjo skupino uporabnikov, in sicer tiste, ki zvočnice uporabljajo kot beli šum oz. kot zvočno kuliso.

Razlika med radijskimi igrami in klasičnimi zvočnimi knjigami
Največjo priljubljenost med zvočnicami žanjejo pravljice oz. otroška dela. Sodelujoči na pogovoru so ob tem opozorili, da so interpretacije del v izvedbi dramskih igralcev radijske igre in ne klasične zvočne knjige. Za klasične zvočnice je namreč značilno, da jih bralci berejo nevtralno. Sogovorniki so ob tem omenili, da je tudi izbira bralca pomembna in da v tujini za branje angažirajo znane osebnosti. Ponekod pa se javijo tudi sami avtorji, ki pa niso nujno tudi dobri bralci.

Med zvočnimi uspešnicami so tudi različni priročniki za samopomoč in lažja žanrska literatura. Pri podjetju Audibook imajo v zvočni knjigi celo študijsko gradivo, med drugim rimsko pravo, ki se ponaša kot velika uspešnica. Nadalje pri Mladinski knjigi Plus zaznavajo, da se priljubljenost rada preslika iz sveta tiskanih knjig, tako so v obliki zvočnih knjig iskane uspešnice, kot so na primer dela Davida Zupančiča, Mihe Šaleharja in Marka Pokorna.

Dogodek pod okriljem Mladinske knjige je potekal na sejemski Pogovorni postaji, moderiral ga je Igor Harb.