Dvajseta leta 20. stoletja so v Braziliji zaznamovali revolti inteligence oziroma novih srednjih razredov proti oligarhiji, ki je prevladovala v tako imenovanem obdobju Café com Leite (Kava in mleko); ime je označevalo usmeritev gospodarstva, ki so ga skoraj despotsko vodile velike družine, proti katerim so se najprej začeli upirati anarhisti in komunisti, ki so konec 19. stoletja začeli prihajati v Brazilijo. To je bil tudi čas uveljavljanja vojske kot odločilne strukture v politiki in ohranjanja Katoliške cerkve kot ključne ideološke in moralne avtoritete.
V teh nemirnih dvajsetih letih je bilo odločeno, da na vrhu hriba Corcovado zgradijo veliki kip Jezusa Kristusa, postavitev katerega so predlagali že okoli leta 1850. Takrat je tedanja brazilska princesa Izabela, ki se je z ustanovitvijo brazilske republike leta 1889 morala posloviti od sanj o vladanju veliki državi, zavrnila predlog in ob prelomnem letu 1889, ko je bila uzakonjena ločitev Cerkve in države, je kazalo, da bo predlog za vedno ostal le predlog. A v letu 1921 je skupina katoličanov vendar uspela napaberkovati dovolj sredstev za postavitev največjega spomenika v slogu art deco na svetu.
Spodletelo prižiganje luči iz Rima
Spomenik, ki naj bi ga prenovili do junija in za to porabili okoli 2,7 milijona evrov, je delo brazilskega inženirja Heitora da Silve Coste in francoskega kiparja Paula Landowskega. Železobetonski spomenik so gradili devet let, njegovo odkritje 12. oktobra 1931 pa je bilo nadvse spektakularen dogodek, o katerem so poročali vsi veliki svetovni mediji. Najimenitnejši trenutek slovesnosti ob odkritju spomenika je sicer spodletel. Načrtovali so namreč, da bo pionir komunikacije s kratkimi radijskimi valovi Guglielmo Marconi iz 9.200 kilometrov oddaljenega Rima prižgal veličastno osvetlitev spomenika. Ni šlo. In luči so na koncu prižgali kar na kraju samem.
O velikem dogodku je navsezadnje poročal tudi Time. Naj prepišemo nekaj vrstic iz 26. oktobra 1931 objavljenega članka: "Da bi videli največji kip Jezusa Kristusa na svetu, se je na goro Corovado, podalo 250.000 romarjev in skoraj 1.447.000 prebivalcev Ria de Janeira. Mezel je dež. /.../ Viden z razdalje 20 milj, je mogočen spomenik, ki ga je načrtoval Francoz Paul-Maximilien Landowski, rezultat desetletnega načrtovanja in konstruiranja, ki je stalo 250.000 ameriških dolarjev; prispevali so jih brazilski verniki." Omenimo le še, da nas skoraj 40 metrov visoki kip spominja tudi na eno najnemirnejših obdobij v zgodovini Brazilije. O prevratih in revoltih v dvajsetih letih smo že nekaj zapisali. A spomenik se je 'prebudil' v spet povsem novo dobo. Leta 1931 je namreč že na oblasti Getúlio Vargas, ki je nekaj let pozneje postal dosmrtni diktator. Vendar je to že druga zgodba.