Poleg upodobitve sv. Pavla, ki poleg sv. Petra in Pravičnega Jakoba velja za najvplivnejšega zgodnjega krščanskega prozelita oziroma misijonarja, so sodelavci papeške komisije za sakralno umetnost odkrili tudi ostanke kosti v Pavlovem sarkofagu. Odkritje, za katerega je papež Benedikt XVI. dejal, da je globoko pretreslo vse v Vatikanu, saj nedvoumno potrjuje, "da gre za ostanke apostola Pavla", se je posrečilo potem, ko so v sarkofag v Pavlovi grobnici izvrtali luknjo in skoznjo potisnili majhno sondo. Ta je zaznala sledi človeških kosti in ostanke blaga - gre za škrlatni lan, okrašen z zlato nitjo, in za neko drugo modro blago -, ki je pripadalo nekomu, ki je živel v 1. ali 2. stoletju našega štetja.
Odkritje ob koncu leta sv. PavlaZanimivo je, da se je veliko odkritje posrečilo ravno ob koncu obdobja, ki so ga v Vatikanu razglasili za leto sv. Pavla. Slednje je bilo razglašeno kot 'približek' 2.000. obletnice Pavlovega rojstva. Oziroma, kot je lani dejal papež: "Zgodovinarji datirajo rojstvo Savla - ki je kasneje postal Pavel - približno od 7 do 10 let po Jezusovem rojstvu. Tako sem se odločil, da po približno 2.000 letih razglasim ta poseben jubilej, središče praznovanja pa bo seveda Rim, še posebej Bazilika sv. Pavla pred obzidjem (ime je bazilika San Paolo fuori le Mura dobila po kraju, na katerem stoji, saj so baziliko zgradili zunaj najpomembnejšega rimskega obzidja, to je zunaj avrelianskega obzidja, ki je ime dobilo po cesarju Avreliju, op. P. B.) in Trije izviri, kraj, kjer naj bi obglavili sv. Pavla."
Odkritje grobnice leta 2005
Tokratno odkritje sicer ni najbolj spektakularno odkritje, povezano z življenjem sv. Pavla. Ključni dogodek v zbiranju materialnih dokazov o življenju moža, čigar nazori so bolj kot nazori kogar koli drugega vplivali na vsebino in sporočilno noto Nove zaveze, je bilo namreč odkritje Pavlove grobnice leta 2005, ki je po letu 2006 tudi dostopna javnosti. Pred približno 500 leti so namreč kripto s sarkofagom zaprli, v stoletjih prezidavanj, restavriranj in tudi požara, ki so zaznamovali zgodovino Bazilike sv. Pavla pred obzidjem, pa se je spomin na grobnico in na njeno lokacijo izgubil.
Grobnico so ob odkritju identificirali s pomočjo marmorne plošče, ki so jo odkrili pod oltarjem in jo datirali v 4. stoletje, natančneje v čas vladavine rimskega cesarja Teodozija (vladal je med letoma 379 in 395), ki se je v zgodovino vpisal kot tisti, ki je krščanstvo naredil za državno vero. Iz 4. stoletja naj bi izvirala tudi pred nekaj dnevi odkrita slika, identificirana kot najstarejša znana Pavlova upodobitev. Kot piše Der Spiegel, slika prikazuje moža s kozjo bradico in visokim, razbrazdanim čelom. Njegovo glavo obdaja svetniški sij, motiv pa je upodobljen na rdeči podlagi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje