Dogodek poteka ob stoletnici nastanka serije filmskih obzornikov Kino-Pravda, kjer bo pod okriljem rubrike Kino-uho potekala serija šestih filmsko-glasbenih dogodkov. Dogajali se bodo od marca do decembra, ko si bo mogoče ogledati različne programe, od katerih bo vsakega opremil drug glasbenik ali zasedba.

Tomaž Grom (1972), ki bo glasbeno opremil sredno projekcijo, je kontrabasist in avtor, ki glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. "Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo," so zapisali v Slovenski kinoteki.

Gostoval je na festivalih po Evropi in severni Ameriki ter ustvaril avtorsko glasbo za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Je ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti ter z izobraževanjem in založništvom, ter pod okriljem zavoda kurira festival Neposlušno. Do leta 2018 je kuriral tudi seriji zvočnih ciklov Confine aperto in Zvokotok, do leta 2013 Neformo. Je tudi avtor performansov Keemo, Carte Blanche, Moje telo, moja kletka (z Anjo Novak), Bruto, Ništrc, (del Arservisove zbirke umetniških del) Pozabljeno, prezrto, Duša, šum, ventil in žica, zvočne instalacije Na ta veseli dan kulture in večletnega projekta iMštrument.

Velikan sovjetskega avantgardnega filma Vertov
Leta 1922 je izšla prva epizoda serije filmskih obzornikov Kino-Pravda, nad katero je kot idejni vodja bedel velikan sovjetskega avantgardnega filma Vertov, opisujejo v Slovenski kinoteki. Cilj je bil ustvariti časopis na velikem platnu, "faktografsko" prikazovanje realnosti v obliki obzornikov, ki naj bi predstavljalo edinstveno možnost zadostitve zahtev po revolucionarnem filmu. Do leta 1925 je Vertov s svojo skupino filmarjev tako dokončal triindvajset epizod, ki obenem zaznavajo sovjetsko stvarnost in težnjo po služenju revoluciji ter delavskem razredu.

Sorodna novica "Cilj je bil ustvariti časopis na velikem platnu": obzorniki z glasbeno spremljavo Nika Novaka

Skozi epizode je v Kino-Pravdi mogoče razbrati tudi vse izrazitejši razvoj eksperimentiranja z zmožnostmi filmskega jezika, s katerim je Vertov do štirinajste epizode tako razburil nekatere kritike, da so ga proglasili za blaznega. Le nekaj let zatem je posnel avantgardno mojstrovino Mož s kamero.

"Principi delovanja Kino-Pravde so imeli izjemen vpliv in daljnosežne posledice na razvoj dokumentarnega filma. Iz njih izvira fenomen filma resnice (cinéma vérité), tj. novega revolucionarnega dokumentarnega pristopa s konca 50. let preteklega stoletja. Prav tako pa je vplivalo na vizije neoavantgardnega radikalnega filmskega gibanja Skupine Dzige Vertova pod vodstvom Jean-Luca Godarda na vrhuncu revolucionarnih 60. let. Hkrati pa še danes predstavlja navdih sodobnim angažiranim filmskim praksam v obliki (proti)obzorniških gibanj tako v svetu kakor pri nas," je zapisal Andrej Šprah, vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke.

V decembru bodo cikel Kino-Pravda 100! / Kino-uho sklenili s filmsko-glasbenim dogodkom, kjer bo naslednje obzornike Kino-Pravde v živo spremljal DJ Borka. Program so sicer pripravili v sodelovanju z avstrijskim filmskim muzejem.