Film Katin smo si lahko ogledali že na lanskem festivalu Liffe. Foto: Cankarjev dom
Film Katin smo si lahko ogledali že na lanskem festivalu Liffe. Foto: Cankarjev dom

Film Katin o pomoru poljskih oficirjev leta 1940, o pomoru, ki ga je sovjetskim oblastem uspelo več desetletij prikrivati oziroma so zanj uspešno krivile nacistično Nemčijo, je prišel na spored Cankarjevega doma. Zgodovinska mojstrovina Andrzeja Vajde, nominirana tudi za oskarja za najboljši tujejezični film, se pravzaprav v Cankarjev dom vrača, saj smo si jo v programskem sklopu Kralji in kraljice lahko ogledali že na lanskem festivalu Liffe. V filmu, za katerega so scenarij poleg Wajde pisali še Andrzej Mularczyk, Wladyslaw Pasikowski in Przemyslaw Nowakowski, so glavne vloge odigrali Maja Ostaszewska, Artur Zmijewski, Andrzej Chyra, Jan Englert, Danuta Stenka in Pawel Malaszynski.

Poklon umorjenemu očetu
Prav s filmom Katin je Andrzej Wajda izpolnil eno izmed svojih življenjskih poslanstev, saj se je s tem dokončno poklonil tudi očetu, poljskemu oficirju, ki je bil eden od nesrečnikov, ki jih je s strelom v tilnik pokončal zloglasni NKVD-jevec Blohin. Snemanje filma o enem največjih političnih zločinov, katerega zločinskost še povečuje to, da so storilci krivdo zanj naprtili drugi politični strani, je spremljala politična kontroverza. Častni pokrovitelj filma je bil namreč poljski konservativni politik Lech Kaczynski, govorilo pa se je tudi o tem, da želi zdajšnja poljska oblast film izrabiti kot orožje v naslednjem predvolilnem boju.

Wajda se ni pustil motiti, projekt je dokončal in dodajamo njegov pogled na projekt, ki je le še utrdil njegovo mednarodno slavo enega najboljših režiserjev, ki delujejo že več desetletij: "Svoj film o pokolu v Katinu vidim kot zgodbo o za vedno ločeni družini, o velikih iluzijah in surovi resnici o tem zločinu. Na kratko, gre za film o trpljenju posameznikov, ki prikliče veliko močnejšo čustveno vsebino kot gola zgodovinska dejstva. Film o strašni in boleči resnici, katerega liki niso umorjeni častniki, ampak njihove ženske, ki jih pričakujejo z vsakim dnem, z vsako naslednjo uro. Negotovost jih pahne v nečloveško trpljenje. Po letih zgodovinske odmaknjenosti od katinske tragedije še vedno premalo vemo o razsežnostih zločina v Katinu aprila in maja 1940."