Labodje jezero že več kot 130 let uprizarjajo na odrih baletnih hiš po vsem svetu, baletni ansambel SNG-ja Opera in balet Ljubljana pa bo zgodbo o iskanju nedosegljive ljubezni, lepote in popolnosti prinesel v samo središče prestolnice.

Ob 21.00 smo na ljubljanskem Prešernovem trgu zaslišali glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, na katero so baletnice in baletniki zaplesali nekoliko drugačno Labodje jezero, in sicer s podnaslovom Ideal romantičnega baleta - tokrat ... po Prešernu. Predstava v režiji in s koreografijo Bojane in Jaša Otrina povezuje zgodbo princa Siegfrieda z zgodbo našega velikega pesnika. Ustvarjalci predstave so pri njenem snovanju izhajali iz romantičnega obdobja, ki spremlja tako princa kot Prešerna, ter iz njunega neizpolnjenega ljubezenskega hrepenenja, ki je za oba pogubno. Če je Siegfriedov temni nasprotnik čarovnik Rothbart, je v Prešernovem življenju njegov ekvivalent alkohol, ki pelje pesnika v bolezen in na koncu tudi smrt.

Zgodbi obeh se tako prepletata. Pesnik, omamljen od alkohola, zdrsne v sanjski svet, v katerem zagleda privid popolnih žensk, ki jih simbolizirajo labodi. Med temi prepozna najlepšega, Julijo Primic, ki ga vabi, da zapusti ta svet in se ji pridruži v svetu iluzij.

V ambientu Prešernovega trga bodo pravljično zgodbo odplesali najboljši plesalci ljubljanskega baletnega ansambla, poleg njih pa bosta nastopila tudi solist Portugalskega nacionalnega baleta Tomislav Petranović in prvak Bavarskega državnega baleta Alen Bottaini.

Prvi koraki Labodjega jezera
Labodje jezero je Čajkovski napisal med letoma 1875 in 1876. Zgodbo so navdahnile ruske ljudske pripovedke in starodavna germanska legenda o princesi Odette, ki jo je zlobni čarodej spremenil v laboda. Prvo koreografijo je zasnoval Julius Reisinger, prvo premiero pa je doživela predstava 27. februarja leta 1877 v moskovskem Bolšoj teatru. A večina baletnih hiš je svoje predstave nato koreografsko zasnovala na obuditvi baleta leta 1895 Mariusa Petipa in Leva Ivanova, ki je prvič zaživel v Mariinskem teatru v Sankt Peterburgu.

Predstava, nastala na podlagi miniaturnega otroškega baleta, ki ga je Čajkovski napisal leta 1871, da bi kratkočasil nečake, je danes nepogrešljivi del repertoarja vsake baletne hiše. V svoji 130-letni zgodovini so Siegfrieda odplesali največji baletniki, Odette pa najslavnejše baletnice.
M. K.